Leto 1470, Anglija. Kralj Edvard Yorški s komaj peščico svojih najzvestejših mož pobegne v Francijo, medtem ko njegova žena Elizabeta in otroci najdejo zatočišče v Westminstrski opatiji. Krona je ponovno v rokah rodbine Lancaster. Toda Edvard si po porazu opomore in s pomočjo vojvode Burgundskega pride do ladjevja in vojske ter se poda na plovbo čez Rokavski preliv. Po hudem neurju se z bratom Rihardom izkrca pri Ravenspurju, toda brata York naletita na zaprta obzidja večine mest, ki se bojijo prestopiti na njuno stran. Edvard vseeno zbere dovolj mož in ponovno zasede prestol. Po zmagi kraljuje do leta 1483, ko podleže možganski kapi. Njegov brat Rihard najde pričo, ki postavi pod vprašaj veljavnost Edvardovega zakon z Elizabeto. V sumljivih okoliščinah izgubita življenja oba Edvardova sinova in Rihard iz lorda protektorja postane kralj Rihard III ., ki ga je Shakespeare upodobil v svoji drami. A njegovo kraljevanje ne traja dolgo. Kmalu se pojavi nov pretendent za prestol, Henrik Tudor. Z zmago v bitki pri Bosworthu konča vojno rož in pripelje novo dinastijo na angleški prestol. Vzpon Tudorjev je zadnja izmed štirih knjig o vojni med belo in rdečo vrtnico.

Literatura ni orodje; njena edina orodnost bi lahko bila zgolj kritika tega, kar mislimo, da vemo o sebi in svetu. Pisateljičina dilema: biti tiho ali izkričati moro "drvenja v fašizem" (Boštjan Videmšek) je gonilna sila romana o begunki Hibi iz Sirije in priseljencu Janu iz Slovenije. V Londonu, kjer se njuni najstništvi srečata na isti šoli, imata enako potrebo po zraku in toplini, a zelo drugačno ozadje doživetij in razumevanj, iz katerih je zgrajen njun svet. Podobno tudi množica stranskih zgodb in njihovi protagonisti, katerih preplet riše podobo sodobnega človeka – begunca. Biti pravičen do teh različnih ozadij in biti odziven na dogajanje, ki mu nihče ne more ubežati v varno udobje, pa je vezno tkivo romana, s katerim avtorica prepričljivo lepi raziskovanje in dokumentarno označevanje pripovedi z dramatičnim in mestoma tragičnim tokom zgodbe. Roman bo za mlade in odrasle bralce dragoceno literarno-etično doživetje.

*Anotacija je dostopna v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig 2019, str. 117, avtor Vojko Zadravec.

S kitično ekonomijo oblikovana poglavja knjigi že na zunaj dajejo podobo pesniške zbirke. Tudi v vlogi gradnikov pripovedi so poglavja z lirskim ritmom prežet nabor občutij in razumevanj tujke, za mnoge vrstnike luzerke, hčere obupane matere in očeta z novo družino, pa tudi športnice, prijateljice, zaljubljenke, kritične najstnice. Začne se z zapletom zaradi netekočega branja angleščine še ne 13-letne Poljakinje, ki pride v Anglijo z mamo iskat očeta, in se razplete v dekletu lastno "tekočo" govorico, s katero uokviri svojo samopodobo in svojo prihodnost. Tako prvoosebna pripoved razgrinja razvoj dojemanja, razumevanja in sprejemanja življenja. Kasienka odkrije svoj dom − vodo: "deželo z lastnim jezikom, ki ga tekoče govorim," in svojo podobo: "Na robu bazena sem morda res grda, ko pa govorim v zavesljajih, sem čudovita". V odličnem prelitju v slovenščino prevajalka ohrani vse tri izjemnosti romana: pesniško ekonomijo besed, inovativnost prispodob ter avtentičnost atmosfere in oseb.

*Anotacija je dostopna v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig 2019, str. 107, avtor Vojko Zadravec.

Velika Britanija je deveti največji otok na svetu, največji otok v Evropi in tretji najbolj poseljen otok. Otok je svojevrsten svet, kjer živijo potomci Keltov in Vikingov. Pokrajina je zelo raznolika, s čudovito naravo, peščenimi sipinami, zasneženimi vrhovi, slikovitim podeželjem, mogočnimi mesti in graščinami ter pivovarnami. Vreme je tako posebno, da »strne« štiri letne čase v enem popoldnevu.

"Po Znanilki nevihte in Trojici je Krvna linija tretja v seriji štirih romanov (četrti del, Ravenspur, še ni preveden) o angleški državljanski vojni, znani kot vojna rož. Zgodba Krvne linije se začne v mestu York leta 1461. Rihard je umorjen, njegova glava s papirnato krono pa nabodena na kol na vrhu obzidja. Toda s tem dejanjem si kraljica Margareta naredi medvedjo uslugo. Njeni vojski zaradi roparskih pohodov zaprejo vrata v London. To izkoristi Edvard, sin umorjenega Riharda Yorškega, ki ga spustijo v mesto, kjer se razglasi za angleškega kralja. Odstavljeni kralj Henrik VI. je v ujetništvu. Vse kaže, da bo v Angliji na oblasti rodbina York. Obe strani zbereta vojsko in do odločilne bitke pride pri Towtonu. Kljub številčni premoči Lancastri utrpijo hud poraz. Margareta zbeži v Francijo, Edvard pa zavlada Angliji. Od njega se pričakuje, da bo s skrbno načrtovano poroko povečal svoja posestva in vpliv, toda Edvard posluša glas srca in se poroči z Elizabeto, čeprav ni princesa. Pri nagrajevanju njenih sorodnikov je zelo velikodušen. Po nasvetu svoje žene odvzame rodbini Neville stare privilegije in moč. Nakoplje si njihovo zamero in konča kot Warwickov ujetnik. Toda ljudstvo je na strani kralja Edvarda. Toliko časa napadajo Warwickove posesti, dokler ta ne izpusti Edvarda. Warwick, nekdanji Edvardov najmočnejši zaveznik, pobegne v Francijo, kjer se sestane z izgnano angleško kraljico Margareto. Videti je, da vojne še ne bo tako kmalu konec."

V potopisnem filmu bomo spoznali Škotsko višavje, Jezero Ness, vrsto gradov, med katerimi izstopa edinburški grad, od koder so 800 let vladali škotski kralji – in nekdanjo prestolnico Škotske, mesto Edinburg.

Vagabundsko kolesarsko potepanje – iz Slovenije vse do Cardiffa v Walesu.

Na pot se je podal sam in nazaj prinesel neskončno vtisov s trideset dnevne dogodivščine, na kateri je prepotoval 2.800 km, doživel sneg, vročino, veter, dež ter spanje pod milim nebom.