Boginja, ki se v letu 1600 n. št. kaže kot kamnit kipec, zakopan v zemljo, napove svojo vrnitev v obliki spremembe v zavesti človeštva. Približno štiristo let kasneje sedita dva mladeniča na skali blizu Šibenika in se pogovarjata. Danijel zaupa Vedranu, kako mu je odkritje nenavadne ženske figurice spremenilo življenje. Oba prijatelja sta postala študenta zgodovine, vendar Danijel pod vplivom svoje stanodajalke in nenavadnih sanj zavrača okostenele akademske nazore o prazgodovini. Osebna izkušnja, ki mu jo omogoča kipec Boginje, je zanj pomembnejša. Danijelu je dano podoživljati svoje prejšnje življenje na istem kraju, le da v času 3732 pr. n. št. Takratni prebivalci niso poznali vojn niti pomanjkanja, živeli so v harmoniji z naravo oziroma Boginjo. Danijel in njegova izbranka Zala sta se ljubila, toda Danijel je moral odpotovati na zborovanje, ker so Kurgani s severa ogrožali vsa miroljubna ljudstva. Osvajalci, ki častijo moška božanstva, so postali zato, ker so se oddaljili od Boginje. Posledica so bile slabe letine in potreba po plenjenju. Danijelu s pomočjo kipca uspe preskočiti brezno časa in ponovno navezati stik z Zalo. Izmenjujeta si izkušnje dveh različnih kultur, dokler Zale ne ubijejo Kurgani. Njeno naslednje življenje se odvija v Danijelovem času. Danijel in Vedran se odločita, da jo bosta našla s pomočjo Boginje.

Odfreda je dekla v Gileadski republiki. Živi pri poveljniku in njegovi ženi in sme enkrat na dan na sprehod do trgovin, ki imajo na izveskih slike namesto napisov, saj ženske ne smejo več brati. Enkrat na mesec mora leči na hrbet in upati, da jo bo poveljnik oplodil, saj so v času upada rodnosti dekle cenjene le, če rojevajo. Odfreda se še spomni prejšnjega življenja, ko je imela moža, hčerko, službo, denar in svobodo ...

Glavna lika v tej optimistični zgodbi o ženskem prijateljstvu, dobrih in zlih čarovnicah in istrskem ljudskem izročilu sta mlada učiteljica Beti in njena teta Malja. Beti ima moža glasbenika, s sodelavkami si popestri prosti čas z izvajanjem čarovniških obredov v dobro vseh. Pričakuje otroka. Ljubezenske zgodbe nekaterih oseb v knjigi so srečne, drugi liki pa se spopadajo z neuresničljivimi izbirami. Od posesivnih želja do zlobe in črne magije je le korak. Izkušena štriga (čarovnica) Malja je predvsem s svojo dobroto, a tudi s čarovniškim znanjem, kos še tako zlobnim napadom. Svojo nečakinjo Beti je vpeljala v svet staroverskih običajev, ko je ta prihajala k njej na počitnice v Piemont (Završje v Istri). Avtorica romana je istrska ljudska pevka, učiteljica in članica glasbene skupine Vruja (dial. izvir), ki je svoje ime dobila po naslovu zbirke novel Marjana Tomšiča.

"Po Znanilki nevihte in Trojici je Krvna linija tretja v seriji štirih romanov (četrti del, Ravenspur, še ni preveden) o angleški državljanski vojni, znani kot vojna rož. Zgodba Krvne linije se začne v mestu York leta 1461. Rihard je umorjen, njegova glava s papirnato krono pa nabodena na kol na vrhu obzidja. Toda s tem dejanjem si kraljica Margareta naredi medvedjo uslugo. Njeni vojski zaradi roparskih pohodov zaprejo vrata v London. To izkoristi Edvard, sin umorjenega Riharda Yorškega, ki ga spustijo v mesto, kjer se razglasi za angleškega kralja. Odstavljeni kralj Henrik VI. je v ujetništvu. Vse kaže, da bo v Angliji na oblasti rodbina York. Obe strani zbereta vojsko in do odločilne bitke pride pri Towtonu. Kljub številčni premoči Lancastri utrpijo hud poraz. Margareta zbeži v Francijo, Edvard pa zavlada Angliji. Od njega se pričakuje, da bo s skrbno načrtovano poroko povečal svoja posestva in vpliv, toda Edvard posluša glas srca in se poroči z Elizabeto, čeprav ni princesa. Pri nagrajevanju njenih sorodnikov je zelo velikodušen. Po nasvetu svoje žene odvzame rodbini Neville stare privilegije in moč. Nakoplje si njihovo zamero in konča kot Warwickov ujetnik. Toda ljudstvo je na strani kralja Edvarda. Toliko časa napadajo Warwickove posesti, dokler ta ne izpusti Edvarda. Warwick, nekdanji Edvardov najmočnejši zaveznik, pobegne v Francijo, kjer se sestane z izgnano angleško kraljico Margareto. Videti je, da vojne še ne bo tako kmalu konec."