Čeprav je Anna po izobrazbi pravnica, ki se zavzema za pravico, se naveliča stresnega dela v pisarni. Svoj prosti čas namenja potovanjem in deset dni na leto preživi sama v leseni hišici sredi neokrnjene narave. Bolj ko sledi glasu srca, manj si želi biti sredi ponorelega sveta. Tej usmeritvi ne nasprotuje niti njen mož niti trije otroci, ki zaradi tega, ker so nekaj časa brez mame, odraščajo v bolj samostojne osebnosti. Anna ima dar jasnovidnosti, kar ji omogoča, da vidi v dušo človeka in lahko ponudi kak moder nasvet, če se je človek pripravljen soočiti s samim seboj. Anno v času njenega odmika v leseni kočici ob potoku obiščejo številni gostje. Poleg hrane in pogovora jim lahko ponudi tudi knjige z raznih področij. Poučna pripoved nam odpira vrata v svet duhovnosti, osebnostne rasti in življenjske modrosti.

"A .J. Fikry je lastnik edine knjigarne na otoku Alice in po nepričakovani smrti svoje žene Nic se začne vdajati alkoholu. Do mlade založniške zastopnice Amelie se na začetku obnaša omalovažujoče, kasneje pa njuno profesionalno razmerje postane ljubezensko. V poslu mu ne gre dobro, zato namerava prodati izredno redek izvod knjige poezije Edgarja Allana Poea in se nato upokojiti. Žal se prej v stanovanju nad knjigarno napije in izvleče knjigo iz sefa. Ko pride k sebi, knjige ni več. Po obisku policije gre gospod Fikry na nočni tek, ne da bi zaprl vrata knjigarne, ker meni, da tam ni ničesar več, kar bi se splačalo ukrasti. Ob vrnitvi ga čaka novo presenečenje. Prijazna dveletna punčka Maya sedi čisto sama v knjigarni, zraven pa je pismo njene obupane mame, ki ne more več skrbeti za svojega otroka. Ko se A. J. Fikry odloči za posvojitev, najde nov smisel v življenju. Tako se začne duhovita zgodba o knjigah, očetovstvu, ljubezni, vzgoji, kreativnem pisanju, pisateljih, knjigotrštvu in ameriški književnosti. "

Roman Zama argentinskega pisatelja Antonia Di Benedetta (1922–1986) je izšel leta 1956. Požel je pohvale mnogih kritikov in po knjižni predlogi je bil leta 2017 posnet film z istim naslovom. Avtorjev svojski jezikovni slog predstavlja velik izziv za vsakega prevajalca. Protagonist, Diego de Zama, Južnoameričan španskih in kreolskih korenin, vzdržuje stike s svojo ženo Marto le preko pisem, medtem ko se posveča svoji karieri uradnika v službi španske krone. Kot prvoosebni pripovedovalec razdeli pripoved na tri dele, ko opisuje svoje življenje v letih 1790, 1794 in 1799. Muči ga občutek, da je obtičal. Z njegovim napredovanjem ni nič, plača je neredna, prepričan je, da si zasluži boljšo usodo. V prvem delu išče srečo v neobvezujočih ljubezenskih zvezah, se vdaja pijači in zapravlja denar na konjskih dirkah. V drugem delu naredi otroka, toda očetovsko in partnersko vlogo rade volje prepusti sodelavcu, ki je sledil svojim srčnim željam. V tretjem delu se lahkomiselno poda v tvegan lov na pobeglega nepridiprava. V posvetilu na začetku knjige piše: »Žrtvam čakanja.« Tudi Zama se počuti kot igrača v rokah usode, pri tem pa spregleda aktivno vlogo, ki jo igrajo njegov značaj in njegova dejanja.

Maggie, ki smo jo spoznali v romanu Mrtvi ne plešejo, poskuša po štirimesečni komi sestaviti skupaj koščke svojega življenja. Sooča se z možnostjo, da ne bo mogla imeti otrok. Z Dylanom se podata na pot posvojitve, ki sploh ni lahka, saj je Maggieno duševno stanje nestabilno. Vse glavne junake iz prve knjige dohiti kriminalna preteklost pastorja Johna v obliki maščevalnih zlikovcev, ki po mnogih letih zaporne kazni znova pridejo na prostost. Požari, ugrabitve, splav, Dylan in Maggie se morata spopadati z vsem tem in najti novo upanje v breznu depresije. Njun prijatelj Bryce, sicer milijonar in bivši vojak s posttravmatsko motnjo, jima priskoči na pomoč ko je najhuje, pri čemer se spopada z lastnimi demoni. Kljub hudim preizkušnjam ostaja Dylan pošten, pokončen in preprost, Maggie pa ponovno odkrije v sebi ljubezen.

Leto 1470, Anglija. Kralj Edvard Yorški s komaj peščico svojih najzvestejših mož pobegne v Francijo, medtem ko njegova žena Elizabeta in otroci najdejo zatočišče v Westminstrski opatiji. Krona je ponovno v rokah rodbine Lancaster. Toda Edvard si po porazu opomore in s pomočjo vojvode Burgundskega pride do ladjevja in vojske ter se poda na plovbo čez Rokavski preliv. Po hudem neurju se z bratom Rihardom izkrca pri Ravenspurju, toda brata York naletita na zaprta obzidja večine mest, ki se bojijo prestopiti na njuno stran. Edvard vseeno zbere dovolj mož in ponovno zasede prestol. Po zmagi kraljuje do leta 1483, ko podleže možganski kapi. Njegov brat Rihard najde pričo, ki postavi pod vprašaj veljavnost Edvardovega zakon z Elizabeto. V sumljivih okoliščinah izgubita življenja oba Edvardova sinova in Rihard iz lorda protektorja postane kralj Rihard III ., ki ga je Shakespeare upodobil v svoji drami. A njegovo kraljevanje ne traja dolgo. Kmalu se pojavi nov pretendent za prestol, Henrik Tudor. Z zmago v bitki pri Bosworthu konča vojno rož in pripelje novo dinastijo na angleški prestol. Vzpon Tudorjev je zadnja izmed štirih knjig o vojni med belo in rdečo vrtnico.

Dylan in Maggie Styles sta mlada zakonca, ki živita na podedovani kmetiji v Južni Karolini in z ljubeznijo pričakujeta rojstvo otroka. Njuni življenji se spremenita za vedno, ko pride na svet mrtev dojenček, Maggie pa zaradi krvavitve pade v komo. Stroški bolnišničnega zdravljenja naraščajo, medtem ko Dylan preživlja večino svojega časa ob Maggieni postelji. S kmetovanjem ne zasluži dovolj. Amos, njegov prijatelj iz otroštva in šerifov namestnik, mu najde službo učitelja angleščine v krajevnem kolidžu in tako Dylan koristno uporabi svoj doktorat iz književnosti. Kot učitelj spozna nekaj zanimivih učencev in njihovih usod. Amanda, ki je bila grobo posiljena, je noseča in kot medicinska sestra neguje Dylanovo ženo. Dylan se znajde na kraju hude prometne nesreče, v kateri sta udeležena ravno Amos in Amanda. Ko v vlogi reševalca omaga, prosi Boga za pomoč in jo dobi. A sonce sreče zasije v njegovem življenju šele takrat, ko se Maggie prebudi iz kome. Zgodba se nadaljuje v romanu Maggie.

Ljubezenska zgodba Danijela in Zarje se je začela v knjigi Vrnitev Boginje in bila grobo prekinjena zaradi vpada divjakov. Po šestih tisočih letih dobita v knjigi Duša stare Evrope novi telesi in novo priložnost. Zarja je plesalka in Dan je študent. V njuni zavesti se začne prebujati spomin na neolitik, ko so ljudje srečno živeli skupaj z Boginjo. Čeprav sta rojena na različnih koncih sveta, ju njune vizije vodijo od Hrvaške, Madžarske, Turčije in Grčije, vse do njunega snidenja, ki ima mnogo večji pomen kot samo srečanje dveh ljubimcev. Po njem svet ne bo več tak, kakršen je bil. Zarji in Danu pomagajo ljudje, ki želijo, da se Boginja vrne. Nasprotujejo jima tisti, ki so bili v prejšnjem utelešenju uničevalci neolitske kulture. A tudi oni spoznajo, da ni druge strani. Knjiga odkriva alternativni pogled na zgodovino, govori o obredni moči plesa in daje nov pomen ljubezni.

V višinskem gradišču nad Srebrno reko (današnje Vače) se odvije bitka med marljivimi staroselci in roparskimi Skiti, v kateri poglavar Kort izgubi življenje. Čez pol leta njegova žena Jerisna pod svetim hrastom povije sina Kamna. Tako se začne zgodba o pogumnem bojevniku iz Vač, ki odrašča brez očeta in se poteguje za poglavarsko mesto, a se položaju odreče, ko v drugem gradišču proti pravilom reši življenje za žrtev rojeni Severnici in spozna pomen njenih čarobnih besed: »Imejva se rada.« Mlada dva bi lahko mirno preživela sama, toda Kamen čuti dolžnost, da mora zavarovati domače gradišče pred novimi napadi Skitov. Na njuno veselje ju večina prebivalcev gradišča sprejme nazaj. Poročita se in Kamen postane poglavar. V ljubezni užijeta neizmerno srečo, vendar umreta mlada zaradi maščevalnosti, sebičnosti in stremuštva nekaterih oseb. Znamenita vaška situla ali bakrena vedrica ima svoje mesto v romanu, ki opisuje vsakdanje življenje ljudi pred dva tisoč petsto leti.

"Šestnajstletna Mara in njena sestrična Mariza sta hčerki bogatih posestnikov iz okolice Kopra v šestnajstem stoletju. Njunega prijateljstva ne more omajati niti čudoviti Felix iz Benetk, ki se sicer zaljubi v Maro, vendar ga oče prisili v poroko z Marizo. Mara se na poti spotakne pred vaškim fantom Markom in izgubi zavest. Ko se zbudi, ne ve več dobro, kdo je. Zahrepeni po svoji mami, brez katere je odraščala in na katero jo spominja knjiga s posvetilom. Dokončno okreva potem, ko naveže stik z vodnimi vilami, ki jo naučijo marsikatere modrosti in jo seznanijo z resnico glede njenih staršev. Njuna poroka je bila dogovorjena, Marina mama je ljubila drugega in zaradi nesrečne ljubezni se je vrgla v tolmun. Zato se Marin oče noče vmešavati v hčerine srčne zadeve. Njen novi izbranec je Marko. Toda zakonske sreče ji ni dano uživati. Mara umre 25. oktobra 1648 kot žrtev inkvizicije. Pričaka jo svetloba, Velika Mama, začetek in konec vsega, boginja, ki so ji ljudje rekli: »Nej k'r 'ma nas, Nikrmana!« Mara zaživi 14. marca 2025 novo življenje v istem kraju kot deklica v družbi bratca Felixa, ki ga ima neizmerno rada, in mamice Beti, ki jo poznamo iz knjige Vilinska kri. Optimistična pripoved z istrskimi koreninami."

V romanu se prepletata zgodbi dveh moških, v katerih se vsak na svoj način pogumno upre nepoštenim pritiskom in vztraja pri svoji odločitvi. Felícito Yanaqué je petinpetdesetletni lastnik prevozništva Narihualá v Piuri, ki je trdo garal, da je podjetje postavil na noge. Zvest obljubi svojemu očetu, da ne bo nihče hodil po njem, se upre mafijskemu izsiljevanju, čeprav bi lahko pohlevno plačeval varščino, tako kot vsi ostali prevozniki. Ismael Carrera, ovdoveli osemdesetletni lastnik zavarovalnice, se namerava poročiti s svojo veliko mlajšo hišno pomočnico in ji prepustiti vse premoženje, vse odkar je po hudem infarktu na pol zavesten ležal v bolniški postelji in zaslišal svoja sinova, kako se že veselita dediščine s precej sočnimi besedami: »Ta stari drekač naj čimprej crkne.« Sinova bosta skušala na sodišču izpodbijati očetovo odločitev z izsiljevanjem poročnih prič. Poleg obeh glavnih junakov nastopajo tudi nekatere literarne osebe, znane iz drugih romanov tega perujskega nobelovca, na primer Rigoberto, ki nastopa v Hvalnici mačehe in Zapiskih don Rigoberta.