»V pričujočem delu podrobno spoznamo ne le Ipavčevo življenjsko pot, ampak tudi celotno ustvarjalčevo bit, vpeto v duh časa, v katerem se je izobraževal, deloval kot zdravnik - po izobrazbi je bil tako kot njegov oče »doktor vsega zdravilstva« - in ustvarjal glasbena dela. Teh bi bilo mnogo več, če ga ne bi zaustavila kruta bolezen, ki je najprej načela njegovo duševno, potem pa tudi telesno zdravje.«

- Vesna Sivec Poljanšek, Bukla

Na začetku osemdesetih let preteklega stoletja mora Jaka Rowenski kot večina njegovih vrstnikov po zaključku gimnazije v jugoslovansko vojsko. Poletje pred odhodom zaznamujeta privid svobode in sanjarjenja o prihodnosti z ljubljeno punco, jeseni pa je sanj in svobode konec. Jaka se v bovški vojašnici ujame v absurdno kolesje vojaškega reda, a po nekaj tednih se priključi športni vojaški enoti in v na videz neprehodni mreži vojaške discipline se pokažejo vrzeli, skozi katere poti vodijo v bolj anarhične lege bivanja. Sledi kazen, zato zadnje mesece kot vojak preživi na drugem koncu države, na nemirnem Kosovu, kjer že gori zažigalna vrvica in naznanja skorajšnji razpad Jugoslavije.

»Suzana Tratnik bralce pogosto navdušuje s prozo o ljudeh, ki se iščejo, a se nekako tudi ulovijo v nenaklonjenem svetu. Tudi s smislom za samoironijo in humor. Pontonski most je metafora za zanimivo romaneskno zgodbo o prebijanju skozi življenje, ki jo pisateljica izriše v različnih jezikovnih registrih.«

- Nina Jerman, TV Slovenija 1

Luna Jurančič Šribar je mlajša avtorica sodobne slovenske literature, vendar je njena pisava zelo značilna in prepoznavna že od vsega začetka. Zanjo bi gotovo lahko rekli, da pravzaprav niti ni izkusila običajnih pisateljskih začetkov, saj se je suvereno vpisala in umestila na literarno prizorišče že s prvimi zgodbami, kij ih je objavljala v tiskanih in spletnih revijah. Mnoge so bile nagrajene. Prepoznavnost si je gradila tudi že s prvencem, romanom Starinarnica (2018), fikcijski zgodbi o starinarju, ki uči ljudi ekonomije daru.

Slovenske Alpe so kljub nekoliko skromnim višinam, kot jih dosežejo v svojem centralnem in zahodnem delu, neprecenljivo darilo matere narave vsem gornikom, alpinistom, plezalcem in drugim raziskovalcem »nekoristnega« sveta. 

Nove zgodbe gorskih potepanj in plezalnih dogodivščin od domače Planjave prek Karnijcev in alpskih štiritisočakov do japonskih gora so tiste, ki nam jih avtor Vladimir Habjan v svoji novi knjigi Tipanje v neznanem (Planinska založba PZS, 2020) približa na tako zanimiv način, da skozi črke, besede in opise zasrbijo podplati tudi nas.

11. december je mednarodni dan gora in kako lepše praznovati kot v družbi naših dveh vrhunskih alpinistov in himalajcev Marije in Andreja Štremflja, ki sta se natanko pred tridesetimi leti kot prvi zakonski par povzpela na najvišji vrh sveta in njun objem z Mt. Everesta je zakrožil po svetu. Sedaj je izšla tudi njuna knjiga.

S tretjim delom akad. prof. dr. Tine Hribar zaključuje svojo obsežno filozofsko trilogijo.  V njej natančneje predstavi Eckhartova filozofska stališča o nesmrtnosti in neumrljivosti, sodobno teologijo (Balthasar, Moltmann, Rupnik), Heideggrove filozofske poglede na nesmrtnost, apologetsko filozofirajočo teologijo (Levinas, Marion, Kocijančič) ter odkritja sodobne znanosti na temo smrti in obsmrtnih izkušenj.

Tretji Sosičev roman Sin in sin (Litera, 2020) beremo kot zgodbo o dveh bratih. “Avtor ju nato prepletajoč njuni usodi pošlje v svet. Imata poslanstvo, ki ga izvršujeta z močjo glasbe. Nista kakšna novodobna japija, ki bi najemala roadije, bende, opremo. Vse, kar imata, jima je dano. Čutita, zaznavata in preko tega svoje sporočilo tudi podajata naprej,” je med drugim zapisal Matej Krajnc.

Društvo slovenskih literarnih kritikov v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana vabi na pogovor s pisateljem Sebastijanom Pregljem. Z avtorjem se bo o njegovem romanu V Elvisovi sobi, za roman je letos prejel Cankarjevo nagrado, pogovarjal Tim Uršič.