»V pričujočem delu podrobno spoznamo ne le Ipavčevo življenjsko pot, ampak tudi celotno ustvarjalčevo bit, vpeto v duh časa, v katerem se je izobraževal, deloval kot zdravnik - po izobrazbi je bil tako kot njegov oče »doktor vsega zdravilstva« - in ustvarjal glasbena dela. Teh bi bilo mnogo več, če ga ne bi zaustavila kruta bolezen, ki je najprej načela njegovo duševno, potem pa tudi telesno zdravje.«

- Vesna Sivec Poljanšek, Bukla

Na začetku osemdesetih let preteklega stoletja mora Jaka Rowenski kot večina njegovih vrstnikov po zaključku gimnazije v jugoslovansko vojsko. Poletje pred odhodom zaznamujeta privid svobode in sanjarjenja o prihodnosti z ljubljeno punco, jeseni pa je sanj in svobode konec. Jaka se v bovški vojašnici ujame v absurdno kolesje vojaškega reda, a po nekaj tednih se priključi športni vojaški enoti in v na videz neprehodni mreži vojaške discipline se pokažejo vrzeli, skozi katere poti vodijo v bolj anarhične lege bivanja. Sledi kazen, zato zadnje mesece kot vojak preživi na drugem koncu države, na nemirnem Kosovu, kjer že gori zažigalna vrvica in naznanja skorajšnji razpad Jugoslavije.

Pronicljive analize dr. Renate Salecl pomagajo razumeti, kako deluje ta svet. Knjižica Človek človeku virus (MK, 2020) prinaša poglobljeno refleksijo najrazličnejših sprememb, ki jih vnašata v naše življenje koronavirus in pandemija.

Letos obeležujemo 130-letnico smrti francoskega poeta Arthurja Rimbauda, ki je s svojo izjemno pesniško nadarjenostjo zaznamoval konec 19. stoletja in ves kasnejši čas. Imamo ga lahko za enega redkih pesniških genijev. Zanj je značilno, da ostaja ves čas hipermoderen.

Nove zgodbe gorskih potepanj in plezalnih dogodivščin od domače Planjave prek Karnijcev in alpskih štiritisočakov do japonskih gora so tiste, ki nam jih avtor Vladimir Habjan v svoji novi knjigi Tipanje v neznanem (Planinska založba PZS, 2020) približa na tako zanimiv način, da skozi črke, besede in opise zasrbijo podplati tudi nas.

Vinilka poezije je aranžma verzov različnih še neuveljavljenih avtorjev.

Vabljeni, da jim prisluhnete vsako nedeljo v decembru ob 20. uri, ko bodo z interpretacijami pesmi ustvarjali ambient literarnih večerov.
.

Na jesenskem pogovornem večeru se nam bosta pridružila novinarka Maja Čakarić in dr. Tone Smolej, redni profesor na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske Filozofske fakultete.

Predstavitev ene najbolj duhovitih knjig, kar jih je izšlo letos! Tomaž Lapajne Dekleva je predvsem gledališki ustvarjalec, a tudi avtor več objavljenih in uprizorjenih dramskih ter proznih besedil. Tokrat bo predstavil zbirko Zelo kratke zgodbe, ki je izšla pri Kulturnem centru Maribor v zbirki Frontier.

Četrta knjiga Matjaža Lunačka Glasovi in podobe (OPRO, zavod za aplikativne študije, 2020) nadaljuje njegovo pripovedovanje zgodb (Beatus ille qui), njegove esejistične razmisleke (Telovadci nad prepadom) in prinaša še novo formo dialoga.

V spremni besedi je prof. dr. Eva Bahovec zapisala: "Glasovi in podobe se razpredajo na vse strani, spektre in teritorije....Rdečo nit kratkih zgodb in dialogov spletajo in prekinjajo izkušnje ekstremnega, stapljanje horizontov, zlivanje glasov in barv."

Kot dopisnik Tanjuga, RTV in časopisa Delo se je večkrat znašel v viharnih trenutkih, v Nikaragvi med vojno, v Gvatemali in Salvadorju ob državnih udarih, v Berlinu ob padcu zidu, poročal s Kube, se soočal z represijo totalitarnih režimov, Udbo in Rimom.