Finska pisateljica Sofi Oksanen se je rodila leta 1977, materi Estonki in očetu Fincu. Očiščenje je napet in pretresljiv roman, opisuje dogajanje med drugo svetovno vojno in po njej ter vpliv režima Sovjetske zveze in kasneje Rusije na Estonijo in njene prebivalce. Aliida Truu, starejša Estonka, živi v bivši hiši svoje sestre, ki jo je v času najhujšega sovjetskega zatiranja izdala ter se pridružila sovjetskim komunistom. Nekega dne se na njenem pragu pojavi shirano dekle po imenu Zara, ki jo Aliida kljub sumničenju spusti v hišo in poskrbi zanjo. Izkaže se, da je ruska deklica žrtev trgovine z belim blagom, na begu pred okrutnim »gospodarjem«, kasneje pa še, da je vnukinja njene, v sovjetsko taborišče, izgnane sestre. Čeprav je sestro zaradi svojega zločina do nje sovražila, se je Aliida na koncu odločila, da svojo sorodnico zaščiti.

Literatura ni orodje; njena edina orodnost bi lahko bila zgolj kritika tega, kar mislimo, da vemo o sebi in svetu. Pisateljičina dilema: biti tiho ali izkričati moro "drvenja v fašizem" (Boštjan Videmšek) je gonilna sila romana o begunki Hibi iz Sirije in priseljencu Janu iz Slovenije. V Londonu, kjer se njuni najstništvi srečata na isti šoli, imata enako potrebo po zraku in toplini, a zelo drugačno ozadje doživetij in razumevanj, iz katerih je zgrajen njun svet. Podobno tudi množica stranskih zgodb in njihovi protagonisti, katerih preplet riše podobo sodobnega človeka – begunca. Biti pravičen do teh različnih ozadij in biti odziven na dogajanje, ki mu nihče ne more ubežati v varno udobje, pa je vezno tkivo romana, s katerim avtorica prepričljivo lepi raziskovanje in dokumentarno označevanje pripovedi z dramatičnim in mestoma tragičnim tokom zgodbe. Roman bo za mlade in odrasle bralce dragoceno literarno-etično doživetje.

*Anotacija je dostopna v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig 2019, str. 117, avtor Vojko Zadravec.

Roman, katerega avtor "mlade bralce preveč spoštuje, da bi jim kaj prihranil", je bil doslej preveden že v 32 jezikov, v slovenščino pa ga je leta 1952 (leto avtorjeve smrti) prevedel, kot opozarja Andraž Gombač v spremni besedi, eden naših najpomembnejših hungaristov (v 80. letih prejšnjega stoletja tudi ravnatelj Slovanske knjižnice). Z minimalnimi posodobitvami jezika ta prevod spremlja večino naših knjižnih izdaj, tudi pričujočo. Poleg ohranjenega odličnega prevoda pa ta, od vseh doslej izdanih, izstopa po skrbnem oblikovanju, po odlični spremni besedi in po ilustracijah, ki sicer bogatijo madžarske izdaje že od leta 1953, ilustratorja pa smo slovenski bralci prvič srečali v knjigi Ples v maskah avtorice Magde Szabó (Mladinska knjiga, 1967).

*Anotacija je dostopna v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig 2019, str. 113, avtor Vojko Zadravec.

Christy Lefteri je mlada angleška pisateljica grško-ciprskega rodu, rojena v Londonu leta 1980. Pretresljiva zgodba opisuje Nurija, ki z bratrancem Ibrahimom goji čebele in prideluje med ter medene izdelke. Še, ko se začne vojna v Siriji, čebel ne moreta zapustiti. Ibrahim z ženo domovino zapusti, ko mu vojaki ubijejo sina, nekaj kasneje, ko bomba ubije tudi petletnega Samija, sinka Nurija in Afre, odideta tudi onadva. S težkimi občutki sledimo njuni nevarni, negotovi poti v Turčijo, Istanbul, prek morja v Grčijo, kjer mesece živita na prostem v parku, kar je toliko huje, ker je Afra zaradi šoka ob sinovi smrti oslepela, Nurija pa preganja privid malega Mohameda, ki ga ves čas opominja na mrtvega sinka in na spokojno življenje v Alepu. Edina iskrica upanja, ki se je še oklepata, so Ibrahimova elektronska sporočila iz Anglije, kamor jima je z ženo uspelo priti.

Zakes Mda, rojen leta 1948, je južnoafriški pisatelj, pesnik in slikar. Za svoja dela je prejel številne nagrade, tudi za Načine smrti (M-Net). Toloki v mestu išče boljše življenje in ker je tu smrt zanesljiva vsakdanja gostja, postane poklicni žalovalec. Nekega dne naleti na pogreb petletnega otroka, ki so ga ubili Mladi tigri, fantje, ki naj bi prebivalce varovali pred nasiljem migrantov. Mati ubitega otroka je Noria, stara znanka iz vasi, s katero sta skupaj odraščala. Povežejo ju spomini, zgradita si kolibo in zaživita skupaj. Zgodba je prepletena s političnim dogajanjem, polna nasilja v boju za oblast, ubijanja in smrti, hkrati pa obogatena s pravljičnimi elementi.

Delia Owens, rojena leta 1949 v New Yorku, je ameriška raziskovalka in pisateljica, ki piše predvsem o življenju v naravi. Tam, kjer pojejo raki, je njen prvi roman, ki je postal velika uspešnica. Junakinja zgodbe je deklica Kya, ki otroštvo preživlja sama v koči v močvirju na obali severne Karoline.

Zaradi očetovega trpinčenja najprej odide mati, za njo pa še sorojenci. Kya se izogiba stikom z ljudmi, saj ne želi pristati v sirotišnici, hkrati pa se, po sili razmer, uči, kako preživeti v naravi.

Njeni prijatelji so predvsem galebi, od ljudi zaupa samo temnopoltemu lastniku skromne črpalke, kamor občasno zaide po gorivo za čoln. Vendar pa med prebivalci bližnjega mesteca kljub temu o njej krožijo različne govorice.

ZARADI BOLEZNI DANAŠNJE PREDAVANJE ODPADE!

 

 

Russel Braddon je v knjigi Goli v džungli, ki v originalu nosi naslov Goli otok, pretresljivo opisal svoje spomine na zavezniški vojni pohod na Malajo, ki se je precej hitro in neslavno končal. Neznosne razmere in krutosti, ki so jih bili deležni kot japonski vojni ujetniki ter njihovo močno voljo po preživetju je opisal stvarno, včasih celo s kančkom humorja. Eno najboljših pričevanj o vojaškem dogajanju na Malaji med drugo svetovno vojno. (Metka Koman)

Na tokratnem srečanju bomo govorili o nasilju, ki se pojavlja skrito, slabo prepoznavno, pa je vendarle nasilje.

 

Kdaj zlo vnaprej prepoznamo, kdaj ga najprej zaslutimo? So to značilnosti posameznih ljudi, ki nam vzbudijo zlo slutnjo? Je to njihov zunanji videz ali njihovo vedenje? Je človek načeloma dober, ki le ob nekaterih priložnostih v življenju dela zlo, sicer pa je prijazen sosed, ki ima rad otroke in sodeluje v dobrodelni organizaciji?