Literatura ni orodje; njena edina orodnost bi lahko bila zgolj kritika tega, kar mislimo, da vemo o sebi in svetu. Pisateljičina dilema: biti tiho ali izkričati moro "drvenja v fašizem" (Boštjan Videmšek) je gonilna sila romana o begunki Hibi iz Sirije in priseljencu Janu iz Slovenije. V Londonu, kjer se njuni najstništvi srečata na isti šoli, imata enako potrebo po zraku in toplini, a zelo drugačno ozadje doživetij in razumevanj, iz katerih je zgrajen njun svet. Podobno tudi množica stranskih zgodb in njihovi protagonisti, katerih preplet riše podobo sodobnega človeka – begunca. Biti pravičen do teh različnih ozadij in biti odziven na dogajanje, ki mu nihče ne more ubežati v varno udobje, pa je vezno tkivo romana, s katerim avtorica prepričljivo lepi raziskovanje in dokumentarno označevanje pripovedi z dramatičnim in mestoma tragičnim tokom zgodbe. Roman bo za mlade in odrasle bralce dragoceno literarno-etično doživetje.
*Anotacija je dostopna v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig 2019, str. 117, avtor Vojko Zadravec.
Roman, katerega avtor "mlade bralce preveč spoštuje, da bi jim kaj prihranil", je bil doslej preveden že v 32 jezikov, v slovenščino pa ga je leta 1952 (leto avtorjeve smrti) prevedel, kot opozarja Andraž Gombač v spremni besedi, eden naših najpomembnejših hungaristov (v 80. letih prejšnjega stoletja tudi ravnatelj Slovanske knjižnice). Z minimalnimi posodobitvami jezika ta prevod spremlja večino naših knjižnih izdaj, tudi pričujočo. Poleg ohranjenega odličnega prevoda pa ta, od vseh doslej izdanih, izstopa po skrbnem oblikovanju, po odlični spremni besedi in po ilustracijah, ki sicer bogatijo madžarske izdaje že od leta 1953, ilustratorja pa smo slovenski bralci prvič srečali v knjigi Ples v maskah avtorice Magde Szabó (Mladinska knjiga, 1967).
*Anotacija je dostopna v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig 2019, str. 113, avtor Vojko Zadravec.
Delia Owens, rojena leta 1949 v New Yorku, je ameriška raziskovalka in pisateljica, ki piše predvsem o življenju v naravi. Tam, kjer pojejo raki, je njen prvi roman, ki je postal velika uspešnica. Junakinja zgodbe je deklica Kya, ki otroštvo preživlja sama v koči v močvirju na obali severne Karoline.
Zaradi očetovega trpinčenja najprej odide mati, za njo pa še sorojenci. Kya se izogiba stikom z ljudmi, saj ne želi pristati v sirotišnici, hkrati pa se, po sili razmer, uči, kako preživeti v naravi.
Njeni prijatelji so predvsem galebi, od ljudi zaupa samo temnopoltemu lastniku skromne črpalke, kamor občasno zaide po gorivo za čoln. Vendar pa med prebivalci bližnjega mesteca kljub temu o njej krožijo različne govorice.
ZARADI BOLEZNI DANAŠNJE PREDAVANJE ODPADE!
Na tokratnem srečanju bomo govorili o nasilju, ki se pojavlja skrito, slabo prepoznavno, pa je vendarle nasilje.