Občutek tesnobe je neprijeten. Kar ga dela še bolj neprijetnega, je, da ljudje razlogov zanj največkrat ne razumemo. Tudi v psiholoških učbenikih lahko beremo, da je tesnoba strah, ki ga ne moremo razumeti, da gre za nekakšen nedoločen strah. Poleg tega jo pogosto omenjajo kot patološko občutenje, kar naj bi pomenilo, da je z osebo, ki čuti tesnobo, nekaj narobe. Pa je res tako?

Avtorica v predgovoru nadvse izvirno definira obdobje najstništva – takole pravi: kakor da ti je nekdo preuredil sobo, ne da bi ti povedal, ne da bi ga prosil. Puberteta ni le čas izrazitih hormonskih, telesnih sprememb, pač pa tudi duševnega in psihosocialnega zorenja. Pisateljica se je pred pripravo knjige veliko pogovarjala in družila z mladimi, nato pa zapisala njihove življenjske zgodbe in premišljevanja. Zgodbe presenečajo, saj se mladi pričevalci zrelo in pogumno spopadajo z družinskimi in medvrstniškimi problemi, s preživetjem v sodobni družbi, kjer še kako manjka topline in varnosti. Knjiga, ki jo je ilustrirala Lisa Aisato, znana po edinstvenem likovnem slogu, bo v bralni užitek mladostnikom pa tudi odraslim z željo po boljšem medgeneracijskem razumevanju in sobivanju.

Presunljiva prvoosebna pripoved osemnajstletne Madeline, neobičajne najstnice, ki je zaradi redke avtoimunske bolezni SCID obsojena na življenje v varnem in sterilnem okolju svoje domače bolniške sobe in je povsem izolirana od zunanjega sveta. Njena mama, tudi zdravnica po poklicu, medicinska sestra in občasno tudi zdravnik so njena edina človeška družba. "Življenje v vati" oz. "zlati kletki" postane najstnici neznosno, ko spozna svojega novega soseda, najstnika, s katerim začne kmalu komunicirati preko spletne pošte. Postopoma v mladi zaljubljenki dozoreva odločitev, da bo vsaj za kratek čas zapustila svojo "ječo" in se družila s svojo simpatijo, pa čeprav ji zato grozi smrt. Problemski roman se razvije v pravo "kriminalko", bitko s časom, sproža vprašanja in razmisleke o ljubezni, ki duši, ki postane ječa, o lažeh, zlorabah, prisilnem ujetništvu, medosebnih odnosih med materjo in hčerjo, očetom in sinom … Roman je preveden v 41 jezikov in po njem so posneli tudi film.

*Anotacija je dostopna v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig 2019, str. 118, avtorica Darja Lavrenčič Vrabec.

Literatura ni orodje; njena edina orodnost bi lahko bila zgolj kritika tega, kar mislimo, da vemo o sebi in svetu. Pisateljičina dilema: biti tiho ali izkričati moro "drvenja v fašizem" (Boštjan Videmšek) je gonilna sila romana o begunki Hibi iz Sirije in priseljencu Janu iz Slovenije. V Londonu, kjer se njuni najstništvi srečata na isti šoli, imata enako potrebo po zraku in toplini, a zelo drugačno ozadje doživetij in razumevanj, iz katerih je zgrajen njun svet. Podobno tudi množica stranskih zgodb in njihovi protagonisti, katerih preplet riše podobo sodobnega človeka – begunca. Biti pravičen do teh različnih ozadij in biti odziven na dogajanje, ki mu nihče ne more ubežati v varno udobje, pa je vezno tkivo romana, s katerim avtorica prepričljivo lepi raziskovanje in dokumentarno označevanje pripovedi z dramatičnim in mestoma tragičnim tokom zgodbe. Roman bo za mlade in odrasle bralce dragoceno literarno-etično doživetje.

*Anotacija je dostopna v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig 2019, str. 117, avtor Vojko Zadravec.

S kitično ekonomijo oblikovana poglavja knjigi že na zunaj dajejo podobo pesniške zbirke. Tudi v vlogi gradnikov pripovedi so poglavja z lirskim ritmom prežet nabor občutij in razumevanj tujke, za mnoge vrstnike luzerke, hčere obupane matere in očeta z novo družino, pa tudi športnice, prijateljice, zaljubljenke, kritične najstnice. Začne se z zapletom zaradi netekočega branja angleščine še ne 13-letne Poljakinje, ki pride v Anglijo z mamo iskat očeta, in se razplete v dekletu lastno "tekočo" govorico, s katero uokviri svojo samopodobo in svojo prihodnost. Tako prvoosebna pripoved razgrinja razvoj dojemanja, razumevanja in sprejemanja življenja. Kasienka odkrije svoj dom − vodo: "deželo z lastnim jezikom, ki ga tekoče govorim," in svojo podobo: "Na robu bazena sem morda res grda, ko pa govorim v zavesljajih, sem čudovita". V odličnem prelitju v slovenščino prevajalka ohrani vse tri izjemnosti romana: pesniško ekonomijo besed, inovativnost prispodob ter avtentičnost atmosfere in oseb.

*Anotacija je dostopna v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig 2019, str. 107, avtor Vojko Zadravec.

Kaj vse se lahko pripeti ne preveč nerodnemu, ne pretirano grdemu, ne povsem nesrečnemu in zagotovo ne predebelemu trinajstletniku? Ko ga posrka črna luknja, je vse mogoče. Ob izdatni porciji bruhcev in kakcev se z zavidljivo hitrostjo suka od groženj do obljub, od Bajsa do Supercarja, od pekla do raja, pa spet nazaj. In ko se mu izneveri še največji zaupnik, ni druge, kot da končno pobegne od doma. "Podrekano stanje," bi rekel Elvis Škorc. Kalejdoskop čustev, sočnih dialogov, situacijskih zadreg in izjemnih jezikovnih vragolij uvršča tega "slovenskega Jadrana Krta" med vrhunce sodobne izvirno slovenske najstniške literature. Z občutno mero samoironije, humorja in vratolomne razgibanosti avtorica v svoji prepoznavni maniri spretno ovekoveči sodobno najstniško izkušnjo, ki bo prepričala še tako nezainteresiranega bralca.

Knjiga je bila izbrana na Javnem ciljnem razpisu za izbor kulturnih projektov "Rastem s knjigo OŠ in SŠ 2019" za učence 7. razredov OŠ.

*Anotacija je dostopna v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig 2019, str. 117, avtorica Kristina Picco.

Priljubljena madžarska pisateljica Éva Janikovszky (1926–2003) je slovenskim bralcem manj znana; do sedaj smo prevedli le eno njeno delo (pred 50-imi leti), slikanico za najmlajše z naslovom Din in Dan (Mladinska knjiga, 1969). Letošnja slikanica vsekakor preseneča, saj ni namenjena otrokom; pred ogledalo postavi "grozno" podobo nič hudega slutečega najstnika, ki je prepričan, da je bil še pred enim letom čisto normalen tip. "Grozen sem, neverjetno grozen. Super./…/ Še bolj super pa je, da sploh nisem opazil, kdaj sem postal tako grozen."

Nezavidljivo samopodobo, lastno večini pubertetnikov, na izviren in neposreden način upodobijo minimalistične ilustracije priznanega grafičnega oblikovalca in ilustratorja Tiborja Kárpátija, ki dodatno podkrepijo humorno razsežnost besedila. Knjigo je pomagal izdati Kulturni center Veleposlaništva Madžarske v Ljubljani, Balassijev inštitut.

*Anotacija je dostopna v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig 2019, str. 62, avtorica Kristina Picco.

Zasvojenost ima mnogo obrazov.

Mag. zakonskih in družinskih študij Urška Jesenovec je pripravila sklop treh delavnic, na katerih bo predstavila način starševstva, ki temelji na sprejemanju in zavedanju, da smo z otroci enakovredni. Na prvi delavnici bomo ob pomoči projekcijske tehnike pogledali vlogo mladostnika in kako se ob tem počuti ter ozaveščali naše skrbi in strahove glede starševstva.

Pri nas vsako leto narašča število mladostnikov, ki se samopoškodujejo. Samopoškodbeno vedenje je pogosto nerazumljivo tudi odraslim osebam in je še vedno zelo stigmatizirano. Predavateljica bo med drugim spregovorila o vzrokih samopoškodbenega vedenja, ali gre za poskus samomora ali morda za iskanje pozornosti, ter na kakšen način lahko starši pomagajo mladostniku.