Russel Braddon je v knjigi Goli v džungli, ki v originalu nosi naslov Goli otok, pretresljivo opisal svoje spomine na zavezniški vojni pohod na Malajo, ki se je precej hitro in neslavno končal. Neznosne razmere in krutosti, ki so jih bili deležni kot japonski vojni ujetniki ter njihovo močno voljo po preživetju je opisal stvarno, včasih celo s kančkom humorja. Eno najboljših pričevanj o vojaškem dogajanju na Malaji med drugo svetovno vojno. (Metka Koman)

Tudi deveto sezono branj pri projektu Mesto bere začenjamo na Ta veseli dan kulture, 3. decembra, ko bomo pričeli z branji avstralske in novozelandske literature. V bralnem projektu lahko sodelujete člani Mestne knjižnice (16+), ki boste v času trajanja projekta prebrali vsaj 5 knjig z aktualnega seznama priporočenih knjig in nam do 8. septembra 2020 poslali izpolnjen obrazec ali izpolnili e-obrazec na spletni strani.

Tudi na letošnjem bralnem seznamu je 60 zanimivih knjižnih naslovov avstralskih in novozelandskih avtorjev, ki skozi zgodbe zrcalijo zanimivo kulturo, raznolikost, naravo puščave, morja in gor, velika mesta in samotne farme, prve naseljence in kazenske kolonije, srečanja kulture in običajev staroselcev, Aboriginov in Maorov, z vdorom belih priseljencev in zahodne kulture ter literarnoknjižni utrip sodobnega urbanega življenja v Avstraliji in Novi Zelandiji.

 

Bralni seznam

 

O knjigah

Avstralsko književnost med drugim predstavljamo z Nobelovim nagrajencem Patrickom Whiteom – za zdaj še vedno edinim dobitnikom te nagrade s tega področja sveta – in romanom Voss. Na seznamu je pisateljica Miles Franklin, po kateri so poimenovali najbolj znano avstralsko nagrado za področje literature Miles Franklin Literary Award. Predstavljamo jo z romanom Moja sijajna kariera. Med avstralskimi avtorji na seznamu knjig so med drugimi še David Malouf, prejemnik številnih nagrad, tudi mednarodnih, z Umišljenim življenjem, pa pisatelj Peter Carey z romanom Oscar in Lucinda, za katerega je prejel Bookerjevo nagrado in še en Bookerjev nagrajenec iz Avstralije, Richard Flanagan s knjigo Ozka pot globoko do severa in drugi.

Med novozelandskimi avtorji in avtoricami je na seznamu morda v svetu najbolje poznana novozelandska pisateljica Janet Frame s svojo zbirko kratkih zgodb, zbranih v zbirki Vstopate v človeško srce in druge zgodbe, ki smo jo lahko bolje spoznali tudi zaradi odmevnega filma Angel za mojo mizo. Z romanom Makutu predstavljamo C. K. Steada, novozelandskega pisatelja iz Aucklanda, literarnega kritika in dobitnika več literarnih nagrad. Med novozelandskimi avtorji maorskih korenin je na našem seznamu Witi Ihimaera s knjigo Ponesite me domov, njegova knjiga Legenda o jezdecu kitov je dobila svojo odslikavo tudi v filmski različici.

Kako sodelovati?

Če boste v času trajanja projekta prebrali 5 knjig s seznama priporočenih knjig in nam do 8. septembra 2020 poslali izpolnjen obrazec ali izpolnili e-obrazec na spletni strani, se boste potegovali za glavno nagrado našega sponzorja, vikend paket za dve osebi v Bohinj ECO Hotelu.

Projekt Mesto bere ... zgodbe iz Avstralije in Oceanije, ki ga tudi letos pripravljamo tudi v sodelovanju z Mladinsko knjigo, Knjigarno Konzorcij, zaključujemo s prireditvijo in podelitvijo nagrad junija 2020.

»Življenje je pekel, toda obstajajo vsaj nagrade,« je zapisala ena od avtoric z aktualnega seznama knjig Mesta bere Janet Frame. Tudi branje je lahko nagrada.

Ljubitelji branja, pridružite se nam tudi letos!

Pomembni datumi

• Začetek projekta: 3. december 2019
• Rok za oddajo obrazcev: 8. september 2020

Podporniki projekta

Do bralcev afriške literature je sodobni čas izjemno naklonjen tako zaradi dostopa do klasičnih del afriških avtorjev, ki so ob svojem izidu veljala za izredno politična, kot tudi do del sodobnih avtorjev, ki naj bi se potrebe po angažiranem pisanju že zdavnaj osvobodili. 

Osrednji del prireditve ob Dnevu MKL namenjamo zaključku bralnega projekta Mesto bere za vse naše zveste bralce pri projektu Mesto bere, s katerim v Mestni knjižnici Ljubljana spodbujamo branje kakovostnih knjig – in se v vsaki sezoni posvečamo literaturi posameznih kontinentov. 

Ob dnevu odprtih vrat vabimo vse Ljubljančanke in Ljubljančane na celodnevno druženje v Knjižnico Otona Župančiča. Pridite v četrtek, 6. junija, med 9. in 21. uro na skupno praznovanje in predstavitev naših dejavnosti!

Roman Polovica rumenega sonca razgalja nigerijsko državljansko vojno ob koncu kolonialnega obdobje. Vojna za Biafro in genocid, ki se je zgodil konec 60. let v tem delu Zahodne Afrike, prikazuje usode in doživljanja petih junakov različnih narodnosti in življenjskih zgodb v krutem obdobju nigerijske zgodovine. 

Roman senegalskega pisatelja Ousmana Sembèneja Božje paličice prikazuje dolgotrajen boj za preživetje ob stavki črnopoltih železničarjev na ključnih postajah železniške proge, ki vodi iz Dakarja v današnjem Senegalu v Bamako v republiki Mali. 

Na multimedijskem predavanju bomo ob ogledu odlomkov iz filma govorili o enem najbolj branih romanov v Egiptu, v središču katerega je impozantna desetnadstropna stavba v središču Kaira in življenje njenih stanovalcev. Pisana druščina Jakubianove hiše razgalja živahno življenje, kjer se prepletajo tradicija, korupcija in spolnost in kjer imajo poleg domačinov velik vpliv tudi Evropejci. Z analizo primerjav med knjižno in filmsko različico bomo iskali vzporednice in razhajanja med njima. V sodelovanju z Zavodom za uveljavljanje vizualne kulture VIZO.

5. marec 2019, Trubarjeva hiša literature

Nekaj dni pred 8. marcem smo iz police bralnega seznama Mesto bere ... pripovedi iz Afrike vzeli dve zahodnoafriški avtorici, Mariamo Bâ in Amo Ato Aidoo. Njuno leposlovje nam je služilo kot iztočnica za pogovor o ženski perspektivi v njunih literarnih delih in širše, o ženskih ustvarjalkah zahodnoafriškega leposlovja, tako starejše kot mlajše generacije. 

Mala dežela je roman o Gabrielu, ki s starši in sestrico živi v premožni soseski burundijskega glavnega mesta. Njegov oče je Francoz, mama Tutsijka iz Ruande.