Presunljiva prvoosebna pripoved osemnajstletne Madeline, neobičajne najstnice, ki je zaradi redke avtoimunske bolezni SCID obsojena na življenje v varnem in sterilnem okolju svoje domače bolniške sobe in je povsem izolirana od zunanjega sveta. Njena mama, tudi zdravnica po poklicu, medicinska sestra in občasno tudi zdravnik so njena edina človeška družba. "Življenje v vati" oz. "zlati kletki" postane najstnici neznosno, ko spozna svojega novega soseda, najstnika, s katerim začne kmalu komunicirati preko spletne pošte. Postopoma v mladi zaljubljenki dozoreva odločitev, da bo vsaj za kratek čas zapustila svojo "ječo" in se družila s svojo simpatijo, pa čeprav ji zato grozi smrt. Problemski roman se razvije v pravo "kriminalko", bitko s časom, sproža vprašanja in razmisleke o ljubezni, ki duši, ki postane ječa, o lažeh, zlorabah, prisilnem ujetništvu, medosebnih odnosih med materjo in hčerjo, očetom in sinom … Roman je preveden v 41 jezikov in po njem so posneli tudi film.

*Anotacija je dostopna v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig 2019, str. 118, avtorica Darja Lavrenčič Vrabec.

S kitično ekonomijo oblikovana poglavja knjigi že na zunaj dajejo podobo pesniške zbirke. Tudi v vlogi gradnikov pripovedi so poglavja z lirskim ritmom prežet nabor občutij in razumevanj tujke, za mnoge vrstnike luzerke, hčere obupane matere in očeta z novo družino, pa tudi športnice, prijateljice, zaljubljenke, kritične najstnice. Začne se z zapletom zaradi netekočega branja angleščine še ne 13-letne Poljakinje, ki pride v Anglijo z mamo iskat očeta, in se razplete v dekletu lastno "tekočo" govorico, s katero uokviri svojo samopodobo in svojo prihodnost. Tako prvoosebna pripoved razgrinja razvoj dojemanja, razumevanja in sprejemanja življenja. Kasienka odkrije svoj dom − vodo: "deželo z lastnim jezikom, ki ga tekoče govorim," in svojo podobo: "Na robu bazena sem morda res grda, ko pa govorim v zavesljajih, sem čudovita". V odličnem prelitju v slovenščino prevajalka ohrani vse tri izjemnosti romana: pesniško ekonomijo besed, inovativnost prispodob ter avtentičnost atmosfere in oseb.

*Anotacija je dostopna v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig 2019, str. 107, avtor Vojko Zadravec.

Slikanico, ki predstavlja čudežno resnično zgodbo ilustratorjevega deda, ki ga je leta 1917 na soški fronti privid mrtve matere rešil smrti v kaverni, lahko v novi izdaji "beremo" na še več načinov.

Za osebe z okvaro sluha je knjigi dodana priredba besedila v slovenski znakovni jezik, opremljena z risbami kretenj in videoposnetkom, ki je dodan v obliki QR kode. Dopolnitev izvirne izdaje je zanimiva tudi za slišeče, saj jim omogoča vpogled v znakovno govorico ter jim ponuja možnost spoznavanja delčka sveta in kulture gluhih.

*Anotacija je dostopna v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig 2019, str. 76, avtorici Tilka Jamnik in Katja Kemperle.

Kaj vse se lahko pripeti ne preveč nerodnemu, ne pretirano grdemu, ne povsem nesrečnemu in zagotovo ne predebelemu trinajstletniku? Ko ga posrka črna luknja, je vse mogoče. Ob izdatni porciji bruhcev in kakcev se z zavidljivo hitrostjo suka od groženj do obljub, od Bajsa do Supercarja, od pekla do raja, pa spet nazaj. In ko se mu izneveri še največji zaupnik, ni druge, kot da končno pobegne od doma. "Podrekano stanje," bi rekel Elvis Škorc. Kalejdoskop čustev, sočnih dialogov, situacijskih zadreg in izjemnih jezikovnih vragolij uvršča tega "slovenskega Jadrana Krta" med vrhunce sodobne izvirno slovenske najstniške literature. Z občutno mero samoironije, humorja in vratolomne razgibanosti avtorica v svoji prepoznavni maniri spretno ovekoveči sodobno najstniško izkušnjo, ki bo prepričala še tako nezainteresiranega bralca.

Knjiga je bila izbrana na Javnem ciljnem razpisu za izbor kulturnih projektov "Rastem s knjigo OŠ in SŠ 2019" za učence 7. razredov OŠ.

*Anotacija je dostopna v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig 2019, str. 117, avtorica Kristina Picco.

Knjiga na svojevrsten način skozi igro usode poveže življenja matere, sina in očeta v času. V prvem delu zgodbe se Boris z družino odpravi na dopust, kjer želi v sproščenem okolju praznovati rojstni dan. Na poti se jim v bosanski vasi pokvari avto. Iz zagate jih reši skrivnostni Ćiro, ki poskrbi za njihovo nastanitev in popravilo avtomobila. V času brezskrbnega bivanja Boris izve za materino neozdravljivo bolezen. V drugem delu zgodbe spoznavamo mladega Adisa, ki se z bosanskega podeželja s trebuhom za kruhom odpravi v obljubljeno deželo Slovenijo, kjer s svojo prizadevnostjo in vztrajnostjo najde delo in ljubezen. Toda nepričakovan tok dogodkov obrne njegovo mlado življenje na glavo. (MK)

V romanu, napisanem v obliki elektronskih pisem, se pred nami razgrne zgodba matere dveh otrok, ki pri petdesetih poskuša preboleti smrt svojega moža. Medtem ko se uči o zadevah, ki jih je prej opravljal njen mož, poskuša reševati tudi probleme svojih odraslih hčera in starajočih se staršev ter celo ustvariti majhno podjetje. Počuti se kot v sendviču med starši, za katere skrbi, in hčerama, ki še nista povsem neodvisni od nje. Pri vseh teh ljudeh, ki od nje pričakujejo pomoč, jo pestijo še težave menopavze, prvič v življenju se loteva finančnih zadev in skuša storiti vse, da bi se postavila na lastne noge. Zaveda se, da lahko iz svojega življenja naredi nekaj le sama – da je skrajni čas, da preneha misliti zgolj na druge in ustreže tudi svojim potrebam in željam. (Barbara Marinčič)

Preiskovalec je delno avtobiografski roman, ki iz preteklosti razkriva marsikaj bolečega. Avtor ali pa glavni junak je odraščal z izjemno dominantno, karizmatično, oblastno in mnogokrat že kar zlobno materjo, ki ga je vse otroštvo in mladost dušila, kar Velikić precizno opisuje v svojem izpiljenem, bogatem slogu in jeziku. Dogajalni čas je razvlečen od prve in druge svetovne vojne, pa vse do socializma in obdobja skupne države. Delo je avtorjev obračun s preteklostjo in nekakšen hommage jugoslovanskim hotelom, ki jih je takrat obiskoval z materjo. Za roman je avtor prejel več nagrad.