Presunljiva prvoosebna pripoved osemnajstletne Madeline, neobičajne najstnice, ki je zaradi redke avtoimunske bolezni SCID obsojena na življenje v varnem in sterilnem okolju svoje domače bolniške sobe in je povsem izolirana od zunanjega sveta. Njena mama, tudi zdravnica po poklicu, medicinska sestra in občasno tudi zdravnik so njena edina človeška družba. "Življenje v vati" oz. "zlati kletki" postane najstnici neznosno, ko spozna svojega novega soseda, najstnika, s katerim začne kmalu komunicirati preko spletne pošte. Postopoma v mladi zaljubljenki dozoreva odločitev, da bo vsaj za kratek čas zapustila svojo "ječo" in se družila s svojo simpatijo, pa čeprav ji zato grozi smrt. Problemski roman se razvije v pravo "kriminalko", bitko s časom, sproža vprašanja in razmisleke o ljubezni, ki duši, ki postane ječa, o lažeh, zlorabah, prisilnem ujetništvu, medosebnih odnosih med materjo in hčerjo, očetom in sinom … Roman je preveden v 41 jezikov in po njem so posneli tudi film.
*Anotacija je dostopna v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig 2019, str. 118, avtorica Darja Lavrenčič Vrabec.
S kitično ekonomijo oblikovana poglavja knjigi že na zunaj dajejo podobo pesniške zbirke. Tudi v vlogi gradnikov pripovedi so poglavja z lirskim ritmom prežet nabor občutij in razumevanj tujke, za mnoge vrstnike luzerke, hčere obupane matere in očeta z novo družino, pa tudi športnice, prijateljice, zaljubljenke, kritične najstnice. Začne se z zapletom zaradi netekočega branja angleščine še ne 13-letne Poljakinje, ki pride v Anglijo z mamo iskat očeta, in se razplete v dekletu lastno "tekočo" govorico, s katero uokviri svojo samopodobo in svojo prihodnost. Tako prvoosebna pripoved razgrinja razvoj dojemanja, razumevanja in sprejemanja življenja. Kasienka odkrije svoj dom − vodo: "deželo z lastnim jezikom, ki ga tekoče govorim," in svojo podobo: "Na robu bazena sem morda res grda, ko pa govorim v zavesljajih, sem čudovita". V odličnem prelitju v slovenščino prevajalka ohrani vse tri izjemnosti romana: pesniško ekonomijo besed, inovativnost prispodob ter avtentičnost atmosfere in oseb.
*Anotacija je dostopna v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig 2019, str. 107, avtor Vojko Zadravec.
Slikanico, ki predstavlja čudežno resnično zgodbo ilustratorjevega deda, ki ga je leta 1917 na soški fronti privid mrtve matere rešil smrti v kaverni, lahko v novi izdaji "beremo" na še več načinov.
Za osebe z okvaro sluha je knjigi dodana priredba besedila v slovenski znakovni jezik, opremljena z risbami kretenj in videoposnetkom, ki je dodan v obliki QR kode. Dopolnitev izvirne izdaje je zanimiva tudi za slišeče, saj jim omogoča vpogled v znakovno govorico ter jim ponuja možnost spoznavanja delčka sveta in kulture gluhih.
*Anotacija je dostopna v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig 2019, str. 76, avtorici Tilka Jamnik in Katja Kemperle.
Kaj vse se lahko pripeti ne preveč nerodnemu, ne pretirano grdemu, ne povsem nesrečnemu in zagotovo ne predebelemu trinajstletniku? Ko ga posrka črna luknja, je vse mogoče. Ob izdatni porciji bruhcev in kakcev se z zavidljivo hitrostjo suka od groženj do obljub, od Bajsa do Supercarja, od pekla do raja, pa spet nazaj. In ko se mu izneveri še največji zaupnik, ni druge, kot da končno pobegne od doma. "Podrekano stanje," bi rekel Elvis Škorc. Kalejdoskop čustev, sočnih dialogov, situacijskih zadreg in izjemnih jezikovnih vragolij uvršča tega "slovenskega Jadrana Krta" med vrhunce sodobne izvirno slovenske najstniške literature. Z občutno mero samoironije, humorja in vratolomne razgibanosti avtorica v svoji prepoznavni maniri spretno ovekoveči sodobno najstniško izkušnjo, ki bo prepričala še tako nezainteresiranega bralca.
Knjiga je bila izbrana na Javnem ciljnem razpisu za izbor kulturnih projektov "Rastem s knjigo OŠ in SŠ 2019" za učence 7. razredov OŠ.
*Anotacija je dostopna v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig 2019, str. 117, avtorica Kristina Picco.