Nemška pisateljica Mariana Leky se je rodila leta 1973 v Koelnu. Že med študijem je bila deležna številnih nagrad za svoje kratke zgodbe, naslovni roman (2017) pa je postal mednarodna uspešnica in najboljša knjiga leta pri nemških knjigarjih. Selma je stara, modra gospa, ki na pogled spominja na tv voditelja Rudija Carella in je stara mama deklice, ki nam zgodbo pripoveduje. Kadar se v Selminih sanjah pojavi okapi, naslednji dan nekdo umre. Vsi prebivalci vasice se v takem primeru močno trudijo paziti nase. Vendar žal tudi tokratne Selmine sanje prinesejo smrt in hudo žalost. Žrtev je pripovedovalkin prijatelj Martin, ki ga smrt doleti na vlaku, s katerim se skupaj peljeta v šolo, in sicer pade skozi vrata, ki se med vožnjo odprejo. Zgodba pripoveduje o odnosih med ljudmi, o ljubezni, strahovih, žalosti, jezi, dobroti, navezanosti in nas s svojo nežnostjo in čarobnostjo napelje k razmišljanju o življenju in življenskih vrednotah.

Videti žensko vsebuje dve noveli, ki sta reprezentativni za avtoričin slog in opus, predvsem pa sta jasno deklariranje njene ljubezni do žensk. Prva, istoimenska novela, je zgodba o fatalni Eni Bernstein, ki avtorico popolnoma prevzame in v njej sproži val strastnih čustev. Druga, z naslovom Lirična novela, je napisana v moški osebi in govori o kabaretni pevki Sibylle, še eni fatalki, ki jo pripovedovalec neizmerno in brezglavo ljubi, a mu ona ljubezni ne vrača v enaki meri.

Annemarie Schwarzenbach (1908–1942) je bila švicarska pisateljica, novinarka in fotografinja, ki je živela burno življenje družbenih norm osvobojene ženske, a zaradi nesreče žal umrla veliko premlada.

Presunljiva prvoosebna pripoved osemnajstletne Madeline, neobičajne najstnice, ki je zaradi redke avtoimunske bolezni SCID obsojena na življenje v varnem in sterilnem okolju svoje domače bolniške sobe in je povsem izolirana od zunanjega sveta. Njena mama, tudi zdravnica po poklicu, medicinska sestra in občasno tudi zdravnik so njena edina človeška družba. "Življenje v vati" oz. "zlati kletki" postane najstnici neznosno, ko spozna svojega novega soseda, najstnika, s katerim začne kmalu komunicirati preko spletne pošte. Postopoma v mladi zaljubljenki dozoreva odločitev, da bo vsaj za kratek čas zapustila svojo "ječo" in se družila s svojo simpatijo, pa čeprav ji zato grozi smrt. Problemski roman se razvije v pravo "kriminalko", bitko s časom, sproža vprašanja in razmisleke o ljubezni, ki duši, ki postane ječa, o lažeh, zlorabah, prisilnem ujetništvu, medosebnih odnosih med materjo in hčerjo, očetom in sinom … Roman je preveden v 41 jezikov in po njem so posneli tudi film.

*Anotacija je dostopna v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig 2019, str. 118, avtorica Darja Lavrenčič Vrabec.

Zgodba o deklici Njo "iz časov, ko še niso poznali ur" je avtorjeva različica Poeme o ljubezni, ki je izšla leta 2003 pri založbi Franc-Franc za odrasle. S pričujočo različico sta, po besedah Darke Tancer Kajnih, avtor in založba želela nagovoriti tudi zahtevnejše mlade bralce. O fenomenu priredb za mladino (s tega vidika bo stroka zagotovo obravnavala tudi to knjigo) nazorno govori prof. Miha Mohor v razpravi Priredbe literarnih del za mladino, v Reviji za elementarno izobraževanje št. 2–3 (2013). Ta ponuja sprejetje Prvotnosti kot dejstva, saj gre za izjemno kvalitetno izdajo, ki s svojo arhetipsko vsebino, obrednim jezikom in poetično ilustracijo prinaša vrhunsko literarno izkušnjo. Da je avtor tragičen konec, arhetip nasprotja med moškim in žensko, zamenjal z optimističnim, daje slutiti, da je možnost razumevanja med spoloma morda še starejši arhetip, iz časov "prvotnosti"; da so mladi takega upanja vredni. To je nekaj, tako meni avtor, "česar se ne da kar tako razumeti, treba pa je kljub temu spoštovati."

*Anotacija je dostopna v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig 2019, str. 112, avtor Vojko Zadravec.

Še ena knjiga (že šesta po vrsti; Nekoč, Potem, Zdaj, Tedaj, Kmalu ) iz "družine knjig" (tako pisatelj poimenuje knjige o judovskem dečku Feliksu v času 2. svetovne vojne in holokavsta!), ki jih je mogoče brati v katerem koli vrstnem redu. Morda bo sledila še ena, Vedno, in knjižna družina se bo zaokrožila s številko sedem. Tudi v tem prvoosebno pisanem romanu (izjema je le Zdaj) se srečamo s pogumnim in optimističnim protagonistom Feliksom in z njegovima prijateljema, Gabriekom in Anjo, ki sta njegova nova družina, saj je pravo izgubil v času vojne. Piše se leto 1946, krvava vojna se je končala, toda tudi čas formalnega miru prinaša veliko nasilja in nevarnosti. Prav zato idealistični in humanistični Feliks kot tudi noseča Anja iščeta možnosti za nov začetek in novo, varnejše življenje izven Poljske, pa čeprav na drugem koncu sveta, v Avstraliji. Tudi ta roman je uperjen proti nasilju, vojni in sovraštvu ter kliče k miru, humanizmu in varnemu otroštvu. Mojstrsko ga je prevedel Dušan Ogrizek.

*Anotacija je dostopna v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig 2019, str. 109, avtorica Darja Lavrenčič Vrabec.

Zakes Mda, rojen leta 1948, je južnoafriški pisatelj, pesnik in slikar. Za svoja dela je prejel številne nagrade, tudi za Načine smrti (M-Net). Toloki v mestu išče boljše življenje in ker je tu smrt zanesljiva vsakdanja gostja, postane poklicni žalovalec. Nekega dne naleti na pogreb petletnega otroka, ki so ga ubili Mladi tigri, fantje, ki naj bi prebivalce varovali pred nasiljem migrantov. Mati ubitega otroka je Noria, stara znanka iz vasi, s katero sta skupaj odraščala. Povežejo ju spomini, zgradita si kolibo in zaživita skupaj. Zgodba je prepletena s političnim dogajanjem, polna nasilja v boju za oblast, ubijanja in smrti, hkrati pa obogatena s pravljičnimi elementi.

Francesca živi kot večina sodobnih najstnic v običajni družini s starši in mlajšim bratom. Pri sedemnajstih pa pride do velikih sprememb v njenem življenju. Začne obiskovati drugo šolo, kjer je večina sošolcev fantov, redka dekleta pa niso po njenem okusu. To ji prinese težave, saj si mora nove prijatelje šele najti. Najde pa tudi prvo ljubezen. Še bolj jo prizadene, ko njena mama zboli za depresijo, kar prinese velike spremembe v družini. Francesca je zelo prizadeta, ker ji nihče odkrito ne pove, kaj je narobe z mamo. Kar po drobcih izve, si razlaga po svoje in za mamino bolezen obtožuje očeta. Med njima pride do hudega prepira in Francesca zbeži od doma. Prav to pa jo pripelje do odkritega pogovora z očetom in novih spoznanj v življenju. (dobreknjige.si)

Gre za pustolovski, ljubezenski in zgodovinski roman o življenju v brodolomu osirotele angleške deklice Philadelphije, ki odrašča pri teti in stricu ob reki Murray v Avstraliji ob koncu 19. stoletja. Po smrti svoje mladostne ljubezni se v celoti posveti študiju risanja in slikanja v Melbournu in odraste v lepo, pogumno in neodvisno žensko, solastnico rečnega parnika. Njeno življenje se za vedno spremeni, ko se zaljubi v kapitana parnika in postane mama. Razpeta je med zahtevnim življenjem na reki in svojo cvetočo kariero slikarke ter s tem povezanim družabnim življenjem v Melbournu. (Majda Kastelic)

Zgodba se dogaja v 19. stoletju v Avstraliji. Glavna junaka romana sta nemški raziskovalec Ludwig Leichhardt in ženska Lavra Trevelyan. Prvič se srečata v hiši Lavrinega strica, ki je tudi pokrovitelj Vossove odprave, ki bo prečkala Avstralijo, z vzhodnega dela na zahodni del celine. Z Lavro imata poseben odnos. Po tem srečanju ju doleti posebna naklonjenost. Ko se odpravi na pustolovščino, imata romanco preko dopisovanja, kasneje preko sanj in vizij. To je bila zelo ambiciozna pustolovščina. Spoprijeti so se morali s sušo, poplavami, stradanjem, ki se konča z izgubo življenja. (Andreja Novakovič)

"Vsem fantom, ki sem jih kdaj ljubila je lahkoten, romantičen in smešen mladinski roman, po katerem je bil posnet tudi film. Lara Jean je šestnajstletno dekle, ki živi s svojim očetom, starejšo sestro Margot in mlajšo sestro Kitty. V škatli za klobuke hrani pisma, ki jih je napisala fantom, do katerih je kdaj kaj čutila. Pisma nikoli ne namerava poslati, ampak so zanjo način, s katerim jih lažje preboli. Margot je ravno končala s srednjo šolo in odhaja na univerzo na Škotsko, zaradi česar se razide s fantom Joshem, njihovim sosedom, ki je bil včasih všeč tudi Lari Jean. Nenadoma Lara Jean ugotovi, da škatle s klobukom ni več. Izkaže se, da je nekdo odposlal njena pisma. Prvo pismo prejme Peter, ki je bil nekoč njen prijatelj. Pojasni mu, da je pismo napisala že dolgo nazaj. Naslednje pismo prejme Josh in da bi ga prepričala, da se zanj ne zanima več, prepriča Petra, naj se pretvarjata, da sta par. S trajanjem njune lažne zveze pa rastejo tudi Larina čustva."