Videti žensko vsebuje dve noveli, ki sta reprezentativni za avtoričin slog in opus, predvsem pa sta jasno deklariranje njene ljubezni do žensk. Prva, istoimenska novela, je zgodba o fatalni Eni Bernstein, ki avtorico popolnoma prevzame in v njej sproži val strastnih čustev. Druga, z naslovom Lirična novela, je napisana v moški osebi in govori o kabaretni pevki Sibylle, še eni fatalki, ki jo pripovedovalec neizmerno in brezglavo ljubi, a mu ona ljubezni ne vrača v enaki meri.
Annemarie Schwarzenbach (1908–1942) je bila švicarska pisateljica, novinarka in fotografinja, ki je živela burno življenje družbenih norm osvobojene ženske, a zaradi nesreče žal umrla veliko premlada.
Presunljiva prvoosebna pripoved osemnajstletne Madeline, neobičajne najstnice, ki je zaradi redke avtoimunske bolezni SCID obsojena na življenje v varnem in sterilnem okolju svoje domače bolniške sobe in je povsem izolirana od zunanjega sveta. Njena mama, tudi zdravnica po poklicu, medicinska sestra in občasno tudi zdravnik so njena edina človeška družba. "Življenje v vati" oz. "zlati kletki" postane najstnici neznosno, ko spozna svojega novega soseda, najstnika, s katerim začne kmalu komunicirati preko spletne pošte. Postopoma v mladi zaljubljenki dozoreva odločitev, da bo vsaj za kratek čas zapustila svojo "ječo" in se družila s svojo simpatijo, pa čeprav ji zato grozi smrt. Problemski roman se razvije v pravo "kriminalko", bitko s časom, sproža vprašanja in razmisleke o ljubezni, ki duši, ki postane ječa, o lažeh, zlorabah, prisilnem ujetništvu, medosebnih odnosih med materjo in hčerjo, očetom in sinom … Roman je preveden v 41 jezikov in po njem so posneli tudi film.
*Anotacija je dostopna v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig 2019, str. 118, avtorica Darja Lavrenčič Vrabec.
Zgodba o deklici Njo "iz časov, ko še niso poznali ur" je avtorjeva različica Poeme o ljubezni, ki je izšla leta 2003 pri založbi Franc-Franc za odrasle. S pričujočo različico sta, po besedah Darke Tancer Kajnih, avtor in založba želela nagovoriti tudi zahtevnejše mlade bralce. O fenomenu priredb za mladino (s tega vidika bo stroka zagotovo obravnavala tudi to knjigo) nazorno govori prof. Miha Mohor v razpravi Priredbe literarnih del za mladino, v Reviji za elementarno izobraževanje št. 2–3 (2013). Ta ponuja sprejetje Prvotnosti kot dejstva, saj gre za izjemno kvalitetno izdajo, ki s svojo arhetipsko vsebino, obrednim jezikom in poetično ilustracijo prinaša vrhunsko literarno izkušnjo. Da je avtor tragičen konec, arhetip nasprotja med moškim in žensko, zamenjal z optimističnim, daje slutiti, da je možnost razumevanja med spoloma morda še starejši arhetip, iz časov "prvotnosti"; da so mladi takega upanja vredni. To je nekaj, tako meni avtor, "česar se ne da kar tako razumeti, treba pa je kljub temu spoštovati."
*Anotacija je dostopna v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig 2019, str. 112, avtor Vojko Zadravec.
Še ena knjiga (že šesta po vrsti; Nekoč, Potem, Zdaj, Tedaj, Kmalu ) iz "družine knjig" (tako pisatelj poimenuje knjige o judovskem dečku Feliksu v času 2. svetovne vojne in holokavsta!), ki jih je mogoče brati v katerem koli vrstnem redu. Morda bo sledila še ena, Vedno, in knjižna družina se bo zaokrožila s številko sedem. Tudi v tem prvoosebno pisanem romanu (izjema je le Zdaj) se srečamo s pogumnim in optimističnim protagonistom Feliksom in z njegovima prijateljema, Gabriekom in Anjo, ki sta njegova nova družina, saj je pravo izgubil v času vojne. Piše se leto 1946, krvava vojna se je končala, toda tudi čas formalnega miru prinaša veliko nasilja in nevarnosti. Prav zato idealistični in humanistični Feliks kot tudi noseča Anja iščeta možnosti za nov začetek in novo, varnejše življenje izven Poljske, pa čeprav na drugem koncu sveta, v Avstraliji. Tudi ta roman je uperjen proti nasilju, vojni in sovraštvu ter kliče k miru, humanizmu in varnemu otroštvu. Mojstrsko ga je prevedel Dušan Ogrizek.
*Anotacija je dostopna v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig 2019, str. 109, avtorica Darja Lavrenčič Vrabec.
"Vsem fantom, ki sem jih kdaj ljubila je lahkoten, romantičen in smešen mladinski roman, po katerem je bil posnet tudi film. Lara Jean je šestnajstletno dekle, ki živi s svojim očetom, starejšo sestro Margot in mlajšo sestro Kitty. V škatli za klobuke hrani pisma, ki jih je napisala fantom, do katerih je kdaj kaj čutila. Pisma nikoli ne namerava poslati, ampak so zanjo način, s katerim jih lažje preboli. Margot je ravno končala s srednjo šolo in odhaja na univerzo na Škotsko, zaradi česar se razide s fantom Joshem, njihovim sosedom, ki je bil včasih všeč tudi Lari Jean. Nenadoma Lara Jean ugotovi, da škatle s klobukom ni več. Izkaže se, da je nekdo odposlal njena pisma. Prvo pismo prejme Peter, ki je bil nekoč njen prijatelj. Pojasni mu, da je pismo napisala že dolgo nazaj. Naslednje pismo prejme Josh in da bi ga prepričala, da se zanj ne zanima več, prepriča Petra, naj se pretvarjata, da sta par. S trajanjem njune lažne zveze pa rastejo tudi Larina čustva."