Prisluhnili bomo koncertu kitarista Janija Modra, ki je svoje znanje izpopolnjeval v Gradcu, sicer pa je diplomant Berkleeja.

Miles Davis, rojen leta 1926, je bil ameriški jazzovski skladatelj in trobentač, ki je močno vplival na razvoj jazza v drugi polovici 20. stoletja. Bil je začetnik bebopa, cool jazza, jazz fuziona in soustvarjalec modalnega jazza. Glasba ga je začela privlačiti pri dvanajstih letih, ko se je učil igrati trobento, zelo pa je napredoval v srednji šoli, kjer je igral v orkestru. Pri osemnajstih je z očetovim blagoslovom pustil šolo in šel za svojimi glasbenimi sanjami v New York, kjer se je pridružil skupini Charlieja Parkerja ter se z nastopi po barih in beznicah skromno preživljal. Davies je od sebe zahteval stalno izpopolnjevanje in napredovanje (v glasbenem smislu), kar mu je s trdim delom in pravilno izbiro glasbenikov za skupine, ki jih je vodil, tudi uspevalo. Jezik v knjigi je močan približek trobentačeve govorice, žargonski, sočen in prepleten s psovkami. Iskreno opisuje svoje odnose z ostalimi glasbeniki, s svojimi ženskami, pa tudi svojo odvisnost od drog in alkohola. Tudi bralci, ki jazza ne obožujejo, si ob in po branju Milesove biografije zanesljivo zavrtijo nekaj jazzovskih cd-jev z Milesom Daviesom, Dizzijem Gillespijem, Theloniousom Monkom, Budom Powellom, Johnom Coltrainom, Jimijem Hendrixom in mnogimi drugimi jazz glasbeniki.

Bojan Volk se bo v pogovoru z muzikologinjo, kritičarko in glasbeno publicistko Nino Novak ozrl na standardni jazz in free jazz, vzgojo občinstva, dvigovanje koncertne ponudbe in organizacijo dogodkov v okolju, ki jazz-a ne preferira.

»... Večjo pozornost vzbuja pevkina sposobnost sledenja besedilom, njena premišljena raba pavz ter vokalnih in drugih efektov, ki ustvarjajo dramatičnost in napetost. Kljub mladosti zveni zrelo in izkušeno, zdi se skoraj, kot da tragedije skladb postajajo njene lastne.« (Nina Novak, Odzven)

Eden najproduktivnejših slovenskih glasbenikov, kitarist Samo Šalamon, najbrž več pozornosti pleni v tujini kot doma. Njegov album je uvrščen med 1001 najboljšo ploščo v zgodovini jazzovske glasbe, prav tako je bil proglašen za enega najbolj talentiranih mladih kitaristov, oder pa si redno deli z velikimi imeni svetovnega jazza.

»Menim, da je vsaka glasba resna, če se jo jemlje resno. V resnici gre pri delitvi na resne in neresne žanre le za vprašanje, kako določene stvari dojemamo.« pravi kitarist Igor Bezget.

Tokrat se nam bo predstavil trio, ki ga sestavljajo vokalistka Patricija Škof, kitaristka Urška Supej in basist Luka Dobnikar, vsi študentje jazz glasbe v sosednji Avstriji. Mladi jazz glasbeniki so leta 2017 sodelovali na zgoščenki Jazzosledci vol.1, ki je izšla v okviru festivala Jazz Ravne. Predstavili se bodo z nekaj kompozicijami iz albuma ter lastnimi aranžmaji jazz standardov,

Bor Zakonjšek je izurjen bobnar, kitarist in avtor, ki je svojo glasbeno pot začel že v zgodnjih letih. Glasbene zvrsti, ki jih je osvojil, se raztezajo od klasike in jazza do afriške glasbe, bluza in funka. Kot soustanovitelj zasedbe Moonlight Sky je v vlogi bobnarja ter avtorja koncertiral tako doma kot v tujini. Glasbeno pot je nato nadaljeval z lastno zasedbo CikCak, v kateri je izpostavljal predvsem svoj žanrsko zanimiv "afriški" stil, ki ga je črpal iz glasbe severno-malijskih blues kitaristov, kot so Ali-Farka-Toure, Boubacar Traore ter zasedbe Tinariwen.

V nevrologiji se pojav zaznavnega izven našega osrednjega vidnega polja imenuje periferni vid, angl. peripheral vision, ki predstavlja tudi naš največji delež vidnega. Jazz glasbeniki pri svojem kreativnem procesu vedno izhajajo iz osrednje teme skladbe. 

Govorili bomo o jazzu kot demokratični glasbeni umetnosti. Ali je jazz kontrakultura ali glasba za ozadje.