Še ena knjiga (že šesta po vrsti; Nekoč, Potem, Zdaj, Tedaj, Kmalu ) iz "družine knjig" (tako pisatelj poimenuje knjige o judovskem dečku Feliksu v času 2. svetovne vojne in holokavsta!), ki jih je mogoče brati v katerem koli vrstnem redu. Morda bo sledila še ena, Vedno, in knjižna družina se bo zaokrožila s številko sedem. Tudi v tem prvoosebno pisanem romanu (izjema je le Zdaj) se srečamo s pogumnim in optimističnim protagonistom Feliksom in z njegovima prijateljema, Gabriekom in Anjo, ki sta njegova nova družina, saj je pravo izgubil v času vojne. Piše se leto 1946, krvava vojna se je končala, toda tudi čas formalnega miru prinaša veliko nasilja in nevarnosti. Prav zato idealistični in humanistični Feliks kot tudi noseča Anja iščeta možnosti za nov začetek in novo, varnejše življenje izven Poljske, pa čeprav na drugem koncu sveta, v Avstraliji. Tudi ta roman je uperjen proti nasilju, vojni in sovraštvu ter kliče k miru, humanizmu in varnemu otroštvu. Mojstrsko ga je prevedel Dušan Ogrizek.

*Anotacija je dostopna v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig 2019, str. 109, avtorica Darja Lavrenčič Vrabec.

Roman je zasnovan kot prvoosebna pripoved enajstletnega Aleksa, ki je glede na svoje talente, interese in življenjske razmere precej neobičajen otrok. Življenje v enostarševski družini z mamo, ki ima hude težave z duševnim zdravjem in za katero se zdi, da ne obstaja, saj ne more opravljati svoje starševske vloge, je razlog za njegovo prezgodnjo odraslost. Gre za zamenjavo vlog odrasel – otrok. Fantov nelahek vsakdan lajša njegovo strastno zanimanje za znanost, zlasti za astronomijo, vesolje in rakete, pa tudi misel na njegovega velikega vzornika, znanstvenika dr. Carla Sagana, po katerem imenuje najdenega psička, ki postane njegov nepogrešljiv spremljevalec. Pot v Novo Mehiko, na raketno tekmovanje, na katerega se odpravi čisto sam v družbi svojega psa, je zanj pomembna dogodivščina in življenjska preizkušnja, "iniciacija". Roman preveva junakov optimističen pogled na svet in življenje, saj ga tudi težke razmere ne zlomijo. V letu 2018 je prejel ameriško nagrado "Golden Kite".

*Anotacija je dostopna v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig 2019, str. 106, avtorica Darja Lavrenčič Vrabec.

Kaj vse se lahko pripeti ne preveč nerodnemu, ne pretirano grdemu, ne povsem nesrečnemu in zagotovo ne predebelemu trinajstletniku? Ko ga posrka črna luknja, je vse mogoče. Ob izdatni porciji bruhcev in kakcev se z zavidljivo hitrostjo suka od groženj do obljub, od Bajsa do Supercarja, od pekla do raja, pa spet nazaj. In ko se mu izneveri še največji zaupnik, ni druge, kot da končno pobegne od doma. "Podrekano stanje," bi rekel Elvis Škorc. Kalejdoskop čustev, sočnih dialogov, situacijskih zadreg in izjemnih jezikovnih vragolij uvršča tega "slovenskega Jadrana Krta" med vrhunce sodobne izvirno slovenske najstniške literature. Z občutno mero samoironije, humorja in vratolomne razgibanosti avtorica v svoji prepoznavni maniri spretno ovekoveči sodobno najstniško izkušnjo, ki bo prepričala še tako nezainteresiranega bralca.

Knjiga je bila izbrana na Javnem ciljnem razpisu za izbor kulturnih projektov "Rastem s knjigo OŠ in SŠ 2019" za učence 7. razredov OŠ.

*Anotacija je dostopna v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig 2019, str. 117, avtorica Kristina Picco.

Priljubljena madžarska pisateljica Éva Janikovszky (1926–2003) je slovenskim bralcem manj znana; do sedaj smo prevedli le eno njeno delo (pred 50-imi leti), slikanico za najmlajše z naslovom Din in Dan (Mladinska knjiga, 1969). Letošnja slikanica vsekakor preseneča, saj ni namenjena otrokom; pred ogledalo postavi "grozno" podobo nič hudega slutečega najstnika, ki je prepričan, da je bil še pred enim letom čisto normalen tip. "Grozen sem, neverjetno grozen. Super./…/ Še bolj super pa je, da sploh nisem opazil, kdaj sem postal tako grozen."

Nezavidljivo samopodobo, lastno večini pubertetnikov, na izviren in neposreden način upodobijo minimalistične ilustracije priznanega grafičnega oblikovalca in ilustratorja Tiborja Kárpátija, ki dodatno podkrepijo humorno razsežnost besedila. Knjigo je pomagal izdati Kulturni center Veleposlaništva Madžarske v Ljubljani, Balassijev inštitut.

*Anotacija je dostopna v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig 2019, str. 62, avtorica Kristina Picco.

Življenje sedemnajstletnega Toma Brennana se vrti okoli ragbija in prijateljev vse do prometne nesreče, ki jo v pijanem stanju povzroči Tomov starejši brat Daniel. Posledice nesreče so smrti dveh prijateljev in ena huda poškodba, ki se konča s trajno invalidnostjo. Tomov svet se zruši, saj Daniela zaprejo, Brennanovi pa so zaradi sovražne nastrojenosti okolice prisiljeni zapustiti domače mestece. Začetek na novo je za celotno družino težak in vsak se na svoj način spopada s posledicami, izgubo in krivdo. Nagrajeni mladinski roman je obvezno branje za starše, saj med drugim govori tudi o posledicah nedosledne vzgoje. (Tjaša Šesek)

Sedemnajstletni Kane, ki velja za iznajdljivega in spretnega pri reševanju problemov, se mora soočiti s posledicami nenadne nepremišljenosti. Ko svoje dekle zaloti med poljubljanjem z najboljšim prijateljem, se pretresen in jezen zateče k alkoholu in kljub slabemu vremenu odloči, da pusti vse za seboj ter se sam odpravi na lov v novozelandsko goščavo. Med potjo se mu pripeti nesreča in pobeg od razočaranja se spremeni v beg pred odgovornostjo. Večkrat nagrajena avtorica na področju mladinske književnosti se je s To tanko črto leta 2003 uvrstila med finaliste New Zealand Post Children Book Award. (Špela Plestenjak)

Francesca živi kot večina sodobnih najstnic v običajni družini s starši in mlajšim bratom. Pri sedemnajstih pa pride do velikih sprememb v njenem življenju. Začne obiskovati drugo šolo, kjer je večina sošolcev fantov, redka dekleta pa niso po njenem okusu. To ji prinese težave, saj si mora nove prijatelje šele najti. Najde pa tudi prvo ljubezen. Še bolj jo prizadene, ko njena mama zboli za depresijo, kar prinese velike spremembe v družini. Francesca je zelo prizadeta, ker ji nihče odkrito ne pove, kaj je narobe z mamo. Kar po drobcih izve, si razlaga po svoje in za mamino bolezen obtožuje očeta. Med njima pride do hudega prepira in Francesca zbeži od doma. Prav to pa jo pripelje do odkritega pogovora z očetom in novih spoznanj v življenju. (dobreknjige.si)

Will se po travmatičnih dogodkih in sramoti, ki ga je doletela po ponesrečeni avdiciji za oddajo »Zvezda je rojena« iz mesta umakne v majhno novozelandsko vas. Sprva se drži sam zase, dokler se mu ne približa mladič orke, ki je zataval iz svoje jate. Med fantom in živaljo se splete vez vzajemnega razumevanja, ki se izraža predvsem skozi Willovo izjemno petje in orkinem posnemajočim oglašanjem. Težave se pojavijo, ko odnos do kita zbudi tleče spore v vasi in sooči okoljevarstveno zavedne vaščane z lokalnimi veljaki. (Špela Plestenjak)