Irska pisateljica in profesorica moderne drame Emilie Pine se je rodila v Dublinu leta 1977. Za zbirko esejev Pišem sebi je bila leta 2018 nagrajena z The Butler Literary Award. Zbirka je avtobiografska, sestavlja jo šest delov. V prvem delu, Zapisih o nezmernosti, govori o očetu alkoholiku, njegovih problemih z zdravjem in svojih ter sestrinih travmah zaradi tega. V letih otroka pripoveduje o žalosti in mukah, ki sta jih s partnerjem preživljala v času, ko sta se trudila zanositi. Sledi poglavje Govorita – ne govorita, kjer nam odstira stisko otroka, čigar starši med seboj ne komunicirajo. V Zapisih o krvavenju in drugih zločinih pripoveduje o ujetosti žensk v diktat lepote telesa in v tabu menstrualne krvi. Peti del, ki nosi naslov Nekaj o meni, je izpoved o revščini, ki so jo mama in sestri preživljali, ko je oče odšel, o sramu zaradi ponošenih oblek in zastonjskih sendvičev, zaradi česar se že zelo mlada zateče v svet alkohola, droge in seksa. V zadnjem delu Tega ni na izpitu govori o diskriminaciji žensk, o feminizmu, seksizmu in svojem boju za enakovrednost spolov. Zapisi so iskreni, rahločutni in odlično berljivi.

Miša Vainberg je sovjetski jud s prekomerno telesno težo, ljubitelj ogromnih porcij hrane in alkohola, rap glasbe, skratka vsega pretiranega in tipično ameriškega. Po smrti očeta, ki je bil zaradi dvomljivih poslov 1238. najbogatejši človek v Rusiji, se iz Sankt Petersburga želi vrniti nazaj v ZDA, kjer je nekoč že živel, a mu zaradi očetovih nečednih poslov in dejstva, da je v Oklahomi ubil nekega poslovneža, vizume konstantno zavračajo. Tako je Miša razpet med različnimi svetovi, nikamor zares ne spada, zagotovo pa ve, da nadvse pogreša svojo ljubico Rouenne iz ameriškega črnskega geta. Zato se odpravi v Absurdistan, bivšo Sovjetsko republiko, kjer namerava na črnem trgu kupiti belgijski potni list in končno odpotovati.

Zakes Mda, rojen leta 1948, je južnoafriški pisatelj, pesnik in slikar. Za svoja dela je prejel številne nagrade, tudi za Načine smrti (M-Net). Toloki v mestu išče boljše življenje in ker je tu smrt zanesljiva vsakdanja gostja, postane poklicni žalovalec. Nekega dne naleti na pogreb petletnega otroka, ki so ga ubili Mladi tigri, fantje, ki naj bi prebivalce varovali pred nasiljem migrantov. Mati ubitega otroka je Noria, stara znanka iz vasi, s katero sta skupaj odraščala. Povežejo ju spomini, zgradita si kolibo in zaživita skupaj. Zgodba je prepletena s političnim dogajanjem, polna nasilja v boju za oblast, ubijanja in smrti, hkrati pa obogatena s pravljičnimi elementi.

Avtorici Sally Rooney se je s pričujočim romanom kljub mladosti (stara je osemindvajset let) uspelo prebiti v sam vrh irskih literarnih ustvarjalcev, revija Guardian je delo uvrstila na seznam 100 najboljših knjig 21. stoletja, prestižne literarne nagrade se kar vrstijo.

Glavna junaka Marianne in Connell, nadpovprečno inteligentna mladostnika iz različnih družbenih slojev, svoje skrivno ljubezensko razmerje začneta že v srednji šoli, dinamika njunega odnosa se spreminja skozi leta zorenja na fakulteti.

Priča smo njunim osebnim stiskam, željam, iskanju prostora pod soncem med vrstniki, v družbi. Predvsem njun poseben medosebni odnos, neomajno prijateljstvo v trenutkih obupa, tolažba in zavetje, ki ju najdeta drug v drugem, so presežki pripovedi, ki definira pojem ljubezni v vsej njeni biti.

Roman se dogaja v Lagosu v Nigeriji, glavni junakinji sta sestri Korede in Ayoola iz navidez ugledne črnske družine. Korede je visokorasla in neprivlačna, vendar sposobna medicinska sestra, Ayoola je krhka lepotica, modna oblikovalka, ki le redkokaterega moškega pusti hladnega.

Ayoola ima le eno napako – v napadih jeze pokonča svoje ljubimce. Femi je že tretje truplo v nizu, Korede v strahu pred policijo vedno znova pomaga sestri zakriti sledi. Še bolj se zaplete, ko Ayoola sestro obišče v bolnišnici in v hipu očara čednega in prijaznega zdravnika, v katerega je Korede nesmrtno zaljubljena. Nenavadna kriminalka, zmes črnega humorja, ljubezenskega trikotnika in družinske sage, kjer se nasilništvo in psihopatologija prenašata iz roda v rod, je napeto, zabavno pa tudi srhljivo branje.

Zgodba s pridihom feminizma je v tujini požela obilo zanimanja in literarnih priznanj.

Odfreda je dekla v Gileadski republiki. Živi pri poveljniku in njegovi ženi in sme enkrat na dan na sprehod do trgovin, ki imajo na izveskih slike namesto napisov, saj ženske ne smejo več brati. Enkrat na mesec mora leči na hrbet in upati, da jo bo poveljnik oplodil, saj so v času upada rodnosti dekle cenjene le, če rojevajo. Odfreda se še spomni prejšnjega življenja, ko je imela moža, hčerko, službo, denar in svobodo ...

Elizabeth je intelektualka poznih srednjih let, zaposlena kot patentna inženirka na Pasteurjevem inštitutu, z možem matematikom živita urejeno, mirno življenje v medsebojnem razumevanju, sin je že odšel na svoje. Elizabethin edini prijatelj v veliki stolpnici, kjer stanuje, je preprost, a dobrodušen možakar Jean-Lino, ki s svojo ekscentrično ženo prebiva nadstropje više. V Jean-Linoju Elizabeth najde sorodno dušo, občasno se rada podružita in kaj pogovorita. Nekega dne Elizabeth pripravi domačo zabavo za prijatelje in sorodnike, povabi tudi soseda z ženo. Zabava postane povod za zločin, ki bo dodobra pretresel Elizabethino doživljanje sveta. Odličen roman o krhkosti in zapletenosti partnerskih odnosov, o ranljivosti in osamljenosti človeških duš, kjer pod fasado sprijaznjenja vre, je sicer že uveljavljeni avtorici dramskih del med drugim prinesel tudi prestižno literarno nagrado Prix Renaudot.

Žena med nama je napeta psihološka kriminalka avtorske dvojice Greer Hendrickson in Sarah Pekkanen, ki se je v trenutku povzpela med uspešnice in bila nagrajena z British Book Awards za leto 2019. Zgodba na prvi pogled spominja na klasičen ljubezenski trikotnik, ko bivša žena ne more preboleti moževe nove izbire. Svoje življenje podredi zasledovanju moževe nove zaročenke in iskanju možnosti, kako na vsak način preprečiti njuno poroko. Možak je lep, postaven, izjemno ljubeč in uspešen, zato je njena naloga opozoriti zaročenko, da spretno skriva svoj temni obraz, toliko težja.