Nizozemski slikar Johannes Vermeer (1632–1675) je okoli leta 1665 upodobil neznano dekle z modro ruto in bisernim uhanom. Slika je dobila ime Dekle z bisernim uhanom. Po knjižni uspešnici z istim naslovom avtorice Tracy Chevalier je bil leta 2003 posnet film. Glavna junakinja romana je šestnajstletna Griet, hči obubožanega in slepega slikarja keramičnih ploščic, ki mora iti za služkinjo k Vermeejevim na katoliškem koncu mesta Delft. Pričakajo jo kopica otrok, kupi neopranega perila, težavna Vermeerjeva žena in njena škodoželjna hčerka, vplivna Vermeerjeva tašča, njena ljubosumna služkinja in končno tudi sam Vermeer, ki ji naloži dodatno delo pri pripravljanju barv za svoje slike. Vermeerjevi so popolnoma odvisni od krajevnega vplivneža, ki si zaželi portret novega dekleta. Med modelom in slikarjem se razvije zatajevana zaljubljenost, obenem pa začne Griet dvoriti mesarjev sin. V romanu nastopa tudi van Leeuwenhoek, pionir mikroskopije.

Obstaja mit o posebni svetlobi Nizozemske, ki je vplivala na razvoj njene umetnosti, še posebno njenega slikarstva, ki slavi te posebne naravne svetlobe in kontraste podeželja ter tudi njenih mest. To svetlobo so slavili številni slikarji, na primer Johannes Vermeer, Philips Koninck in Jan van Goyen, čeprav niso pripadali istemu zgodovinskemu obdobju.

Skozi posebno razstavo bomo seznanji z nizozemsko moderno umetnostjo, ki je bila na ogled v muzeju Stedelijk med decembrom 2000 in januarjem 2001. Čez razstavo nas bosta vodila Nizozemska kraljica Beatrix in direktor muzeja Rudi Fuchs.

Razstava Rijksmuseum: the Masterpieces je zbirka najdragocenejših del 17. stoletja, ki je bila zbrana skupaj med decembrom 2003 in poletjem leta 2008, ko je v tem slavnem amsterdamskem muzeju potekala obsežna in temeljita prenova.

Nizozemsko slikarstvo 17. stoletja zaseda posebno mesto v zgodovini likovne umetnosti. To je zlato obdobje Nizozemske in slikarskih mojstrov, kot so bili Rembrandt van Rijn, Johannes Vermeer, Frans Hals, Jan Steen ...

Drsanje je nizozemski narodni šport. Dokumentarni film prikazuje dogodke tradicionalne drsalne 200 kilometrov dolge tekme, ki se vsako leto odvija na severu Nizozemske.

Koncertni nastop glasbene skupine Nova Schola Labacensis bo predstavil renesančno in baročno ubrane napeve nizozemske »zlate dobe« ter skladbe za lutnjo Joachima van den Hoveja iz njegove slovite zbirke DELITIÆ MVSICÆ (Utrecht, 1612). 

Glasbeno obdobje prve polovice 15. stoletja bi lahko imenovali tudi burgundska šola, saj so Nizozemske dežele do leta 1477 pripadale Burgundiji. Stil te šole je globoko zarezal v glasbeni razvoj Francije in Italije, kasneje tudi Nemčije in celotne Evrope.

Z Weightmanovim bobrom bomo odpotovali proti severu in na fotografijah odkrivali slikovito nizozemsko pokrajino ter njene znamenitosti. Prebrali bomo zgodbici nizozemskih avtorjev. Druženje bomo zaključili z ustvarjanjem mlinov na veter.

Na Nizozemsko se ne bomo odpravili z avtomobilom, ampak nas bodo v deželo, ravno kot palačinka, popeljale kar pravljice. V tej zanimivi državi domujejo tulipani, visoki ljudje, kolesa in mlini.