Azaro je deček, ki se je rodil revnim staršem v afriškem getu. Njegova mama komaj zveže kraj s krajem kot krošnjarica, medtem ko njegov oče dela kot nosač. Azaro je pred utelesitvijo sklenil dogovor s svojimi duhovnimi tovariši, da se bo ob prvi priložnosti vrnil v svet duhov. Takšni otroci so med živimi znani kot abikuji, otroci duhovi. Toda Azaro prelomi prisego in izbere življenje. To se zgodi takrat, ko že leži v krsti. Zato ga poimenujejo Lazaro po biblijskem Lazarju in potem njegovo ime malce skrajšajo, da ne bi preveč izstopal. Azaro doživlja dve resničnosti: svet duhov in sanj na eni strani in na drugi afriški vsakdan. Azaro je priča mnogim izgredom in boju med dvema političnima strankama. Iz revščine se vsakdo poskuša iztrgati na svoj način. Politiki z lažnimi obljubami, gospa Koto z razvojem gostinske obrti, Azarov oče hoče zasloveti kot boksar z imenom Črni tiger in spremeniti svet na bolje. V Nigeriji rojeni pisatelj je leta 1991 za ta roman prejel Bookerjevo nagrado. (RN)

Ko Yeong-hye nekega dne iz hladilnika vrže stran vse meso in oznani, da je od zdaj naprej vegetarijanka, se običajnost zakona med njo in njenim možem začne krhati. Stvari eskalirajo ob družinskem kosilu, ko ji oče nasilno v usta potisne kos mesa. Yeong-hye zagrabi nož in si prereže zapestje in konča v bolnišnici. Od tega dogodka naprej lahko opazujemo postopen razpad njene širše družine in neučinkovitost institucij, ki jim je Yeong-hye podvržena. Han Kang je za svoj prvi v angleščino preveden roman letos (2016) prejela Bookerjevo nagrado. (MŠ)

Avtor, ki je bil rojen leta 1928 v irski protestantski družini, je pisec romanov, iger in kratkih zgodb, s katerimi si je prislužil več nagrad in priznanj, med drugim tudi pet nominacij za Brooknerjevo nagrado. Čeprav se je leta 1954 preselil v Veliko Britanijo, se vseskozi počuti Irca. Pogosta tema v njegovih delih so trenja med irskimi protestantskimi posestniki in katoliškimi najemniki pred državljansko vojno leta 1922, ki povzročijo tragičen zaplet tudi v pričujoči zgodbi. Posestniki Gaultovi so se zaradi maščevalnosti najemnikov prisiljeni izseliti iz vasi, osemletna Lucy, ki se temu močno upira, pa jih želi s pobegom prestrašiti, da bi odločitev spremenili. Vendar si na begu močno poškoduje nogo, da ne more ne naprej ne nazaj in družina ter vaščani, ki otroka neuspešno iščejo, z grozo sprejmejo »dejstvo«, da se je otrok utopil. Ves roman je prežet z občutki nerazrešljive krivde. (JP)

Pi z bratom, materjo in očetom živi v indijskem mestu Pondičeri. Tam hodi v šolo in precej časa preživi tudi v živalskem vrtu, ki ga upravlja njegov oče. Poleg živali ga zanimajo tudi verstva, ima se za muslimana ter pripadnika islama in krščanstva. Zaradi težkih razmer v Indiji se Pijev oče odloči, da se bo družina preselila v Kanado. A ladja ne doseže cilja, na poti namreč doživi brodolom ... Mednarodna knjižna uspešnica, ki je avtorju prinesla Bookerjevo nagrado (2002) in po kateri je bil posnet tudi film.

Zgodba se odvija v času druge svetovne vojne v severni Afriki in Italiji. Hana je mlada vojaška medicinska sestra iz Kanade, ki živi v zapuščeni vili v Italiji in skrbi za hudo ranjenega umirajočega moškega. Vse, kar ve o njem, je, da je bil v letalski nesreči ožgan do nerazpoznavnosti in da je Anglež. Z Bookerjevo nagrado ovenčani zgodovinski roman iz leta 1992 šrilanško-kanadskega pisatelja, po katerem je bil leta 1996 posnet prav tako večkrat nagrajeni istoimenski film.

Veronica prične pretanjeno pripoved o življenju in odnosih velike irske družine z napovedjo pričevanja o nejasnem dogodku, ki se ji je zasekal v spomin in o katerem ni nikoli nikomur spregovorila. Ob ponovnem shodu družine, ob smrti enega od odraslih otrok, Liama, alkoholika in samomorilca, ki je bil podajalki zgodbe po starosti, pa tudi sicer najbližji od vseh še živečih otrok, privrejo spomini na plan. In obžalovanje – bi se Liamovo, pa tudi njeno lastno življenje odvijalo drugače, če Veronica ne bi ves ta čas molčala? (VVŠ)

Max Morden, pripovedovalec zgodbe, skupaj s svojo ženo Anno sedi v čakalnici bolnišnice in čaka na zdravnikovo mnenje o ženinem zdravju, ki je zbolela za neozdravljivim rakom. Anna ne želi, da bi za bolezen kdorkoli izvedel, povedati ne želi niti svoji hčerki Claire, s katero starša nimata prav posebnih stikov. Z boleznijo se bojuje leto, ko se njen boj z rakom konča. Da bi prebredel šok po ženini smrti in si ponovno uredil svoje življenje se Max odloči zapustiti hišo, v kateri je živel z ženo in se preseli na irsko obalo, kjer je pred več desetletji preživel poletne počitnice. S krajem ga povezujejo dogodki, ki so mu vse od takrat ostali v spominu. Spominja se svojega otroštva, ko je spoznal družino Grace, ter dvojčkov Mylesa in Chloe, prvih trenutkov spolnosti, erotičnih fantazij in ljubezni do Chloe. Z obujanjem preteklih dogodkov postopoma premaguje svoje žalovanje ob izgubi žene Anne. Monologi pripovedovalca Maxa nas ponesejo v njegovo preteklost, prikazuje se nam zgodba za zgodbo, prepleta se preteklost s sedanjostjo. Čutno napisana knjiga nam razkriva teme žalovanja, iskanje samega sebe, obžalovanja, spolnosti in smrti. Irski pisatelj John Banville je za roman Morje prejel nagrade, med njimi tudi Bookerjevo nagrado za literaturo za leto 2005. (HB)

Roman se dogaja v Indiji v letih od 1975 do 1977, ko je takratna predsednica Indira Gandhi uvedla izredno stanje.
Usoda poveže štiri ljudi različnih socialnih okolij in kast. Skozi njihove zgodbe spoznamo Indijo v vsej njeni raznolikosti in krutosti. Zgodba se kritično dotakne številnih problemov: korupcije oblasti, medverskega nasilja, izživljanja višjih kast nad nižjimi, položaja žensk, beračenja, podiranja barakarskih naselij, nasilnega uravnavanja rodnosti, suženjskega izkoriščanja delovne sile in še kaj. Življenje stalno niha med obupom in brezupom in zelo težko je najti občutljivo ravnovesje med njima.

"Ni čisto navaden dan...", tako se začne Swiftov roman Zadnja želja. V krčmi Pri kočiji v revnem mestecu Bermondsey trije prijatelji Ray, Lenny, Vic, in Vince, posvojenec umrlega mesarja Jacka Dodda, še zadnjikrat naročijo kozarček pijače, preden se odpravijo na potovanje v Margate, kjer naj bi izpolnili zadnjo Jackovo željo – stresli njegov pepel v morje. Med potovanjem vsak izmenično pripoveduje zgodbo, ki se postopoma oblikuje v celoto. Preko notranjih monologov in spominov spoznavamo medsebojne odnose, razočaranja, želje, upanja, ki nas popeljejo globoko v preteklost mož. Medtem ko prijatelji spremljajo Jackovo zadnje romanje, se pokojnikova vdova Amy odpravi na drugačno pot, v psihiatrično bolnišnico na redni obisk umsko zaostale hčere June.

Na koncu poti, na robu nasipa v Margatu, se zgodba konča. Prijatelji izmenično dvakrat sežejo v žaro, pepel stresejo v morje in zaključijo Jackovo življenjsko pot.

Graham Swift je za roman Zadnja želja leta 1996 prejel Bookerjevo nagrado. Po knjigi je bil posnet tudi film, glavne like pa so odigrali priznani igralci, kot so Michael Caine, Bob Hopkins in Helen Mirren.

Roman Finklersko vprašanje je duhovita zgodba o ljubeznih, izgubah in moškem prijateljstvu. Glavnemu liku Julianu Treslovu, nekdanjemu novinarju nacionalnega radia, v življenju ni uspelo doseči ničesar. Ima dva sinova, ki ju ne loči, judovska prijatelja, filozofa Sama Finklerja, in češkega priseljenca Liborja Sevcika. Preko njiju spoznava judovsko življenje in običaje, ki ga fascinirajo, sam pa se sprašuje, ali lahko tudi on v judovstvu najde srečo.

Ko ga nekega dne napade in oropa ženska, ki ga povrhu vsega še ozmerja z Judom, ga njegova želja po pripadnosti judovstvu nič več ne izpusti. Vesti se prične še bolj judovsko kot njegova prijatelja, pod njunim vplivom pa se ukvarja s pomembnimi življenjskimi vprašanji: ljubeznijo, družinskim življenjem, vero in srečo. Julian Judov ne razume, v domišljiji jih idealizira in si postavlja judovska vprašanja, tako imenovana Finklerska vprašanja. Zaradi nerazumevanja je pri njem čutiti celo nevoščljivost in ljubosumje.

Poleg judovstva se v romanu prepletajo tudi druge življenjske teme, kot so intimnost, smrt, neskončna ljubezen do iste osebe, moško prijateljstvo in odnos do otrok in bivših žena. Dovršeno opisan ni samo karakter Juliana Treslova, temveč tudi ostalih dveh oseb, Samuela Finklerja in 90-letnega priseljenca Liborja Sevcika.

Britanski romanopisec, literarni kritik in kolumnist z judovskimi koreninami Howard Jacobson je za svoj roman Finklersko vprašanje leta 2010 prejel Bookerjevo nagrado. Z 68 leti je tako postal eden najstarejših prejemnikov nagrade.