Zgodbica je nastala na zanimiv način. Mali Elijah, avtoričin sin, je moral v vrtec. Ločitev od mamice je bila zanj nekaj strašnega. Jokal je. Nihče ga ni mogel potolažiti. Takrat si je mamica izmislila nevidno nit. Eliahu je rekla, da sta z nevidno nitjo povezana tudi, ko nista skupaj. V naši zgodbici druga mamica svojima otrokoma pojasnjuje, kako so z nevidno nitjo povezani med seboj. Otroka sta se, prestrašena zaradi nevihte, hotela skriti v mamini sobi. Mamica ju tolaži, da nista sama, da so povezani, tudi ko spijo vsak v svoji sobi. Nevidna nit namreč seže v največje globine morja, visoko v gore, v samo sredino džungle, celo v vesolje. Nevidne niti ne vidiš, čutiš jo v svojem srcu. To nežno zgodbico so povzeli še drugi. Pri svojem delu so jo začeli uporabljati svetovalci v vojski, psihologi, odvetniške pisarne, terapevti, bolnišnice, šole …