Tako kot večina predšolskih otrok, si tudi Amalija strašno želi imeti kužka. Nad to idejo pa njen oče ni tako zelo navdušen. Amalija ga skuša prepričati na vse možne načine. Razmišljanje, kako bi prepričala očeta, spodbuja njeno ustvarjalnost; tako mu predlaga, da bi imeli konja, slona ali morda kita. Oče za vsako žival najde protiargument. Ko mu protiargumentov zmanjka, se odloči za najbolj enostavno rešitev; predlaga, da bi pa morda imeli kužka. Amalijina strategija se izkaže za pravo in tako dobi, kar si je želela. Povedi so kratke in besedišče preprosto, kar olajša razumevanje, saj njihova enostavnost in jedrnatost pripomoreta k temu, da lahko otroci dojamejo glavni namen zgodbe. Ta je, da s hišnim ljubljenčkom pride tudi odgovornost zanj. Avtor, ki že več kot trideset let pripoveduje pravljice, nam skozi zgodbo med drugim sporoča tudi, da je treba otrokom dobro prisluhniti, saj se za njihovimi včasih nesmiselnimi zahtevami in utemeljitvami skrivajo iskrene želje in potrebe.

Anotacija je dostopna v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig 2016, str. 44, avtorica Petra Potočnik.