Kostarika – dr. Tom Turk

Prizorišče: Knjižnica Otona Župančiča

Datum dogodka: ponedeljek, 12. december 2016 ob 18:00

Ciljna skupina: Odrasli, Starejši

Tip dogodka: Arhiv prireditev

Biodiverziteta, biološka raznolikost, pestrost, raznovrstnost so vse sopomenke, ki označujejo eno in isto stvar – neverjetno pestrost življenja na planetu Zemlja. Najboljši primer vsega, kar poimujemo z omenjenimi izrazi, je Kostarika, majhna dežela v osrčju Srednje Amerike, stisnjena med Atlantski in Tihi ocean.

Na ozemlju države, ki je le dva in polkrat večja in ima tudi ravno tolikokrat več prebivalcev od Slovenije, na le 0.03% površine planeta, živi 4% vseh znanih vrst na svetu. Kostarika je torej upravičeno ena od 20 najbolj »vročih točk« biodiverzitete, če ne že kar prva med njimi. Po podatkih organizacije Nacionalnega inštituta za biodiverziteto Kostarike (InBio) živi v Kostariki več kot pol milijona rastlinskih in živalskih vrst, od tega je okrog tri petine insektov. Za primerjavo povejmo, da v Sloveniji, ki je glede na številne druge države biodiverzitetno kar bogata dežela, živi na kopenskem delu le okrog 20.000 vrst, od tega kakšnih 4000 rastlin. V Kostariki pa je samo metuljev skoraj 10.000 vrst, kar je 10% vseh opisanih vrst na svetu. Kostarika je dom 175 vrstam dvoživk, 225 vrstam plazilcev, skoraj 900 vrstam ptičev in približno 250 vrstam sesalcev. Med dvoživkami prevladujejo žabe, med plazilci kače, med sesalci najdemo tako placentalne sesalce kakor tudi nekaj vrst vrečarjev, med izredno bogato ptičjo favno pa v Kostariki živi npr. več kot 50 vrst kolibrijev. Flora Kostarike je prav tako izredno bogata, v pacifiškem nižinskem tropskem deževnem gozdu na območju Sladkega zaliva (Golfo Dulce) oziroma v bližini raziskovalne postaje v La Gambi, so botaniki na površini enega samega hektarja gozda popisali kar 176 drevesnih vrst. V tem popisu niso upoštevali ovijalk, epifitov in podrasti, kar bi število vrst na tej površini dvignilo krepko čez dvesto. Vse to bogastvo varuje okrog 30 nacionalnih parkov in drugih zavarovanih območij, kar je več kot četrtina ozemlja te srednjeameriške države. Kostarika je primer, da se da do narave obnašati odgovorno, kar vsem Kostaričanom prinaša tudi nemajhne koristi in sta varovanje narave ter s tem povezan ekoturizem glavni prihodek njihove države. Mar je zato čudno, da veljajo prebivalci Kostarike (Ticos) za ene najbolj srečnih ljudi na Zemlji in da je njihov neuradni in povsod prisoten pozdrav »Pura vida«?

Dr. Tom Turk, redni profesor za biokemijo na biotehniški fakulteti, UL, dolgoletni prodekan za biologijo na Biotehniški fakulteti. Zanimajo ga predvsem toksini in druge biološko aktivne substance iz morskih organizmov. Potapljač in podvodni fotograf, popotnik in naravoslovni fotograf, avtor dveh poljudno-strokovnih knjig o življenju v Jadranu in Mediteranu, ter avtor ali soavtor (fotograf) številnih člankov v naravoslovni periodiki (Anales, Pil, Val, Gea, Proteus, National Geographic- SLO). Član uredniškega odbora slovenske izdaje revije National Geographic, kjer je odgovoren za področji biokemije in morske biologije. Avtor ali soavtor učbenikov biologije za osnovno in srednjo šolo. Človek, ki je v prvi vrsti naravoslovec, a se ne izogiba družbenih tem in skuša na eni strani ohraniti kritično distanco do vprašanj, ki razburjajo slovensko javnost, na drugi strani pa s svojimi polemičnimi prispevki aktivno posega v slovensko družbeno stvarnost.

S tem, ko uporabljate spletno mesto, dovoljujete uporabo piškotkov v skladu z našo politiko varovanja zasebnosti. Nastavitve zapri