Da so »od nekdaj lepe Ljubljanke slovele«, so v Ljubljani skrbeli dobro organizirani mojstri krojači že vsaj od 14. stoletja. Njihovo združenje ni poznalo šale s konkurenco: »šušmarji« iz okolice mesta, ki niso pripadali cehu, so po odloku deželnega kneza morali prenehati z dejavnostjo, če niso dobili privoljenja ljubljanskih mojstrov. Tekstilne obrti so cvetele vse do prvih obratov in kasneje industrije, ko se je znanje in krojaško mojstrstvo preneslo na nove tehnologije in se kazalo kot zelo uspešno v najboljših izdelkih – vse do poznih let 20. st. Tekstilna tovarna je v 30-ih letih Slovencem prinesla tudi prvi reklamni film: ESVE – nogavice Vidmar. Ne samo da so bile najbolj elastične in najboljše, pred Vidmarjevo izložbo opazimo čedno oblečene Ljubljančanke, ki bi še danes vzbudile pozornost. Film Božidarja Jakca Pomladna moda (1933) pa gledalcu približa, kaj natančno so bile dame tedaj oblečene: filmski posnetki z modne revije prikazujejo vso spretnost in oblikovno svetovljanstvo ljubljanskih krojačev.